Janković-Bratušek kot par leta

Bernard Nežmah

3. 1. 2014  |  Mladina 1  |  Pamflet

Primanjkljaj v proračunu znaša 5 milijard evrov oziroma rekordnih 15 odstotkov BDP. Kolikšna je torej priljubljenost vlade Alenke Bratušek? - 1,3 odstotka! Nikakor, merilci javnega mnenja ji namerijo krepkih 25 odstotkov. Mnogi ji zaupajo, da državo vodi po poti razcveta, na kateri bo mimogrede počistila še s korupcijo, nezakonitimi praksami in z gospodarskim kriminalom.

A kakšna so dejstva? 115 milijonov so izgubile državne banke, ki so jih posodile podjetju Grep, ki je gradilo stožiške stadione. Dobro, poreče optimistični bralec, to so stare zgodbe. Res, toda lepe milijone je v to vsoto prispevala NKBM. Konec marca 2010 je nekaj časnikov poročalo, da se NKBM umika iz tega posojilnega projekta. Toda, le kakšen teden kasneje je prišlo do preobrata. Potem ko so bančni eksperti sklenili, da je tveganje preveliko, je višja instanca, ki je bolj kompetentna, presodila, da gre vendarle za dobičkonosno posojilo. Rezultat je danes fatalen, bančno luknjo bodo pokrili vsi davkoplačevalci, državljani, ki so se pred leti odzvali na javni poziv za prodajo delnic NKBM in so vplačali svoje prihranke, pa so ostali brez vsega.

Se je oblikovala skupina razlaščenih delničarjev, ki zahtevajo kazensko in materialno odgovornost vodilnih in odgovornih v banki? Nak. Toda vseeno, v interesu javnosti je, da se rabote razkrijejo. Časnik »Večer« je pred časom poročal, da je pri posojilu Grep interveniral ljubljanski župan Zoran Janković. Torej bi pričakovali razkritje zgodbe. Koga je poklical, kdo mu je prisluhnil, kdo je na novo odločil, da je kredit optimalen?

V intervju za SP Dela je premierka na vprašanje o svoji odgovornosti pri NKBM krivdo preložila na druge, na njene predhodnike. Kdaj je že bila gospa Bratušek nadzornica NKBM? V obdobju med 2009 in 2011, torej točno v trenutku, ko je banka dodelila in potem izgubila desetmilijonsko posojilo za ljubljanski štadion. Kje je materialna odgovornost gospe Bratušek in tovarišije iz NKBM?

Toda medijev detajli v primeru Bratušek ne zanimajo, tudi KPK in kriminalisti doslej še niso pristrigli z ušesi, kaj šele, da bi o stvari spregovorili. Važno je, da je po deželi zavel optimizem. A da ne pozabimo: kdo je prvi nadzornik SOD in KAD, ki imata v rokah poslovanje največjih državnih podjetij? Gospod Samo Lozej, mož, ki je zaposlen v mestnem aparatu Zorana Jankovića, mož, ki ga kriminalisti preiskujejo zaradi lažnih pogodb, ki so preslepile banke, da so dale posojilo Grepu. Premierka Bratušek o njem še vedno ni izrekla besede, kaj šele, da bi zahtevala njegovo takojšnjo odstavitev. Še več, druščina, ki je proizvedla več kot 100 milijonov izgube državnih bank, je še naprej na oblasti. Premierka Bratušek, minister Roman Jakić, nadzornik Lozej, župan Janković. In kje je tu garant, da se njihove rabote že zdaj ne povaljajo ob petmilijardni injekciji?

Kriminalisti so pred dnevi podali ovadbo zoper dva gorenjska bančnika, ki sta omogočila holdinški mreži občine Ljubljane 10 milijonov posojila, ki je za banko izgubljeno. Preprosto – denar ene državnih bank je končal na ljubljanskih računih, izgubljeni bančni denar pa bo pokril državni proračun. Preprosto – kriminal! In kaj poreče predsednica Bratušek? Ondan je vzneseno hvalila delo kriminalistov, toda njihovi izsledki je ne zanimajo. Počakala bo, kot v primeru Jakič, na pravnomočno obtožnico. Se pravi, da premierke ne rabimo, saj politične zadeve urejajo pravosodni organi, ona jih samo sprejema na znanje.

Pred Božičem so v Postojni slavnostno odprli podružnico ljubljanskih lekarn. Na prireditvi je sijal župan Janković, le mediji so poročali, da so jo odprli brez verifikacije, brez odločbe ministrstva za zdravje. In novinar nacionalke se je v osrednjem Dnevniku spraševal, kdo bo ustavil to protizakonitost? Minister za zdravje Karl Erjavec molči, premierka v leopardji obleki gleda vstran, celo priložnostni papež Gregor Virant, ki po funkciji bdi nad zakonitostjo v državi, raje razpreda o svoji viziji prihodnosti.

Nonšalatno kršenje zakonov veljaka Pozitivne Slovenije pred očmi javnosti, a nič. Mediji resda že mesece javljajo o agonističnem spopadu Bratušek vs. Janković, ki pa ga ni opaziti. Nasprotno, daleč najbolj idilično sodelovanje med dvema politikoma!

Fenomen Janković bo sicer prišel v učbenik množične psihopatologije. Za časa predsednikovanja Janeza Janše smo redno prebirali o njegovi strahovladi. Čeravno so bili mediji polni kritik na njegov račun, na ulicah pa so zoper njega protestirali tisoči besnih. Pod Jankovićevim vodenjem je strahovlada prešla v elegantno fazo, saj o njegovih dejanjih razen posameznikov nihče ne protestira, kaj šele, da bi meščani, kaj zahtevali. Pred meseci je vpeljal burkaško prepoved vožnje na delu Celovške in Dunajske, zaradi katere se avtomobili za kilometer zvrstijo v eno samo kolono, pred vstopom v mestno središče se pa spet razporedijo po dveh pasovih. Vsak zase se cijazi in negoduje, ob cesti se zaradi umetno ustvarjene kolone širijo dodatni izpuhi, toda od nikoder protestov niti internetne akcije, ki bi zahtevala normalizacijo prometnic v prvotno stanje.

Temna stran Klemenčičeve KPK je posledični mit o heroju, ki bo pregnal korupcijo. Če imamo narodnega junaka, potem državljani lahko živijo brezskrbno, ne da bi se sami angažirali. In te dni se izteče rok za poziv za nove člane KPK, ki ga je objavil predsednik Borut Pahor. Prve vesti o naboru kandidatov so porazne. Kaj bi ne bile, ko pa je Pahor najavil, da bo izbral pogumne, načelne in neobremenjene, nič pa o tem, kakšno izobrazbo in karierne izkušnje naj imajo. Kar je pravzaprav korak k streznitvi – usoda države ni v rokah KPK, ampak v političnem, medijskem in državljanskem angažmaju.