Grega Repovž

14. 3. 2014  |  Mladina 11  |  Uvodnik

Vzpon SDS

Zdaj ni več nobenega dvoma: točno eno leto po padcu vlade Janeza Janše se ta stranka spet krepi in prevzema vodstvo na slovenskem političnem prizorišču. Razloga sta dva: napake in nedoslednosti vladajoče koalicije, ki je nadomestila vlado korupcije razkritega in na prvi stopnji obsojenega vodje SDS, na drugi strani pa pomembno vlogo igra tudi slab spomin volivcev.

Naj se ustavimo naprej pri zadnjem. Malodane ni slovenske družine, ki je v teh dneh ne bi tako ali drugače dražili informacijski izračuni nepremičninskega davka. A ne zaradi same višine dejansko odmerjenega davka, ampak zaradi res zmešanih in šlampastih podatkov, na podlagi katerih so informacijski izračuni pripravljeni. Seveda je nekaterim zastal dih, ko so dobili svojo odločbo. Danes vsi kažejo na sedanjo vlado in njenega finančnega ministra Uroša Čuferja, nihče pa se ne spomni, da je bil nepremičninski popis, vreden več deset milijonov evrov, veliki projekt prve Janševe vlade, ki so ga po vsej Sloveniji izvajali študenti, v resnici ena velika anketa, odvisna od vednosti lastnikov in natančnosti popisovalcev, s slabim nadzorom. Seveda so takrat vsi strokovnjaki opozarjali, da popisa ni mogoče izvesti z anketo, ampak z ažuriranjem in dosledno zemljiško knjigo. Drugi primer pa je stavka zasavskih rudarjev, ki jih je udaril zakon o uravnoteženju javnih financ, šlamparija izpod rok finančnega ministra druge Janševe vlade Janeza Šuštaršiča, ki jo je raztrgalo že ustavno sodišče. Pa ne pravimo, da pač ni naloga sedanje vlade, da rešuje te težave. Seveda je, in njena naloga je, da tudi pravi čas išče prave rešitve, priložnost je v obeh navedenih primerih zamudila. A večje neumnosti sodobne Slovenije izvirajo iz Janševih obdobij: plačna reforma Gregorja Viranta, ki je bila le neuspešna stimulacija in drago darilo javnim uslužbencem pred volitvami 2008, nezmerno zadolževanje v času konjunkture in ne nazadnje tudi spodbujanje menedžerskih odkupov s sproščanjem državnih sredstev in spremembo prevzemne zakonodaje.

A SDS se ne vzpenja samo zaradi tega. Za to skrbi tudi sama vladajoča koalicija. Ta se pri vsakem problemu dela, kot da formalno ne gre za njen problem. Slaba banka (res je zakon pripravila že Janševa vlada), ta primer okoriščanja z javnimi sredstvi z malo učinka, naj ne bi bila v njenem območju moči. Državne banke, ki se obnašajo, kot da imajo lastnika nekje daleč na Karibih, ne pa da jih je ravnokar s konverzijo državnih depozitov v njihov kapital rešila država, so za to vlado neodvisne in nedotakljive. Težave pri nepremičninskem davku poskušajo prikazati kot formalen problem, pa ga ljudje čutijo prekleto realno. Seveda ne naredijo nič zoper izpade, kot je imenovanje Gašparja Gašparja Mišiča za predsednika uprave Luke Koper. Ko pride do razkritja, da zasebne zdravstvene zavarovalnice v dobičke in stroške »pospravijo« več deset milijonov evrov javnih sredstev na leto (več, kot znašajo letne izgube vseh bolnišnic), se v vladi delajo, da gre za zasebni sektor. Ko Dnevnik več tednov zapored opozarja, da so se v kabinetu predsednice vlade na nenavaden način začeli zbirati lobisti, ki na primer delajo za hrvaški Agrokor, predsednica vlade ne čuti potrebe, da bi v nastale razmere posegla, pa čeprav gre za prevzem največjega in najvplivnejšega podjetja v državi, namreč Mercatorja. In tako lahko naštevamo do imenovanja nove protikorupcijske komisije, ki je nedvomno nevralgična točka slovenske javnosti, kjer bi morali vladajoči koaliciji tako zazvoniti vsi zvonovi – če bi bilo v tistih sobanah manj arogance in več političnega občutka.

Morda volivci res ne bodo odšli na ulice, bodo pa imeli kmalu priložnost voliti. In če bo vladajoča koalicija na teh volitvah močno izgubila – poraz se že zdaj zdi neizogiben –, se bo začela notranje lomiti. A ne samo to: morebitni uspeh na volitvah bo Janezu Janši dal novo legitimnost, ne glede na postopke, ki potekajo zoper njega. Pri čemer mu ideološko zaostrovanje z vprašanjem arhivov bivše SDV spet uspeva, vlada pa pušča ministra za kulturo Uroša Grilca v tem čisto političnem spopadu popolnoma samega.

Morda bi lahko koalicija zgolj prebrskala po spominu in ugotovila, kaj je bilo tisto, kar je pokopalo Pahorjevo vlado. Mimogrede: kdo je že rekel, da se Janša ne more več vrniti na oblast? Mar ne rečejo tega vsakič, ko jo zapusti?