Leto odločitev
Kapitalizem potrebuje rast, ZDA morajo za ohranitev moči v svetovnem redu živeti v permanentni vojni, produkcija negotovosti in strahu je imanentna
Novoletne napovedi so za politične ekonomiste skoraj obredno opravilo. Leto 2015 prinaša še posebne skušnjave. Namesto pričakovanega ekonomskega zasuka in politične stabilizacije bo pred nami vihravo leto novih ekonomskih, političnih in kulturnih delitev. Vojna žarišča in politično-ekonomske napetosti med velikimi so vse ostrejši. Svetovna gospodarska ureditev je kot politična hiša iz kart, vsak hip se lahko sesuje, v tej igri imajo ZDA ključno dramaturško vlogo. In leto 2015 je tu v marsičem prelomno, za naftni biznis, Rusijo, tudi EU … Pariz bo gostil podnebno konferenco ZN, Milano svetovni Expo, ljudje bodo več potovali, svetovni biznis še vedno obeta mir in blaginjo. Toda drame političnih intervencij ni mogoče ustaviti, ekonomskega kaosa tudi ne prikriti. To bo pritlehno leto, nevarno zaradi upanja in tvegano zaradi brezupa, da je mogoče karkoli spremeniti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Novoletne napovedi so za politične ekonomiste skoraj obredno opravilo. Leto 2015 prinaša še posebne skušnjave. Namesto pričakovanega ekonomskega zasuka in politične stabilizacije bo pred nami vihravo leto novih ekonomskih, političnih in kulturnih delitev. Vojna žarišča in politično-ekonomske napetosti med velikimi so vse ostrejši. Svetovna gospodarska ureditev je kot politična hiša iz kart, vsak hip se lahko sesuje, v tej igri imajo ZDA ključno dramaturško vlogo. In leto 2015 je tu v marsičem prelomno, za naftni biznis, Rusijo, tudi EU … Pariz bo gostil podnebno konferenco ZN, Milano svetovni Expo, ljudje bodo več potovali, svetovni biznis še vedno obeta mir in blaginjo. Toda drame političnih intervencij ni mogoče ustaviti, ekonomskega kaosa tudi ne prikriti. To bo pritlehno leto, nevarno zaradi upanja in tvegano zaradi brezupa, da je mogoče karkoli spremeniti.
Zgodovinski mehaniki se običajno težko odrečemo, četudi je kratkoročna. Oktobra 1987 je Dow Jones strmoglavil za četrtino vrednosti, leto 1994 pomeni začetek valutnih kriz v Aziji, leta 2001 smo imeli
dot.com. krizo, leta 2008 stečaj Lehman Brothers sproži sedanji polom. Leta 2015 smo torej morda na začetku novega preloma. Toda razmere so veliko slabše kot leta 2008, zadolženost držav je bistveno višja, nobeno žarišče ni sanirano, EU z evrom ostaja brez pravega izhoda. Leto 2015 v ospredje postavlja temeljno vprašanje brez odgovora. Kdo in kako bo poplačal kosilo finančnih, ekonomskih in političnih špekulacij? Bodo to končni lastniki dolgov, varčevalci bank in davkoplačevalci, bodo vlade preprosto nekaznovano kradle ljudem z bančnih računov, kot so to že storile v imenu EU na Cipru, v Sloveniji …?
Svet potrebuje štiri kolesa rasti, ne samo enega ali dveh. EU je tu ključni zaviralec.
Navidezno je svet v varnih tirnicah. Svetovna gospodarska rast bo nekaj nad tremi odstotki, ZDA so spet osrednji motor, zvezde hitre rasti najdemo v Aziji in Afriki, Kitajska ima z načrtnim ohlajanjem še vedno nad sedem odstotkov. Toda težave so očitne. Zahodne države so od leta 2008 zadolžene za dodatnih več kot 10.000 milijard evrov, s starajočim se prebivalstvom, visoko brezposelnostjo in nizko rastjo, velikim in neučinkovitim javnim sektorjem. EU, zlasti jedrna evroskupina, in Japonska sta še vedno sredi dolgoročne recesije, ki ji ni videti konca zaradi institucionalne neprilagodljivosti in krize vodenja. Svet preprosto potrebuje štiri kolesa rasti, ne samo enega ali dveh. EU je tu ključni zaviralec.
Leto 2015 bo odločilno za Nemčijo, ta centralna sila in hkrati mehki hegemon dejansko odloča o usodi in razvoju EU. Kar Nemcem v preteklosti ni uspelo politično in vojaško, so zdaj dosegli z ekonomskimi sredstvi, evrom in fiskalnimi pritiski. Nemčija je z Merklovo nedvomno zrela in odgovorna demokracija, z manj ksenofobičnosti, populizma, nacionalizma kot drugod, toda v letu 2015 bo morala spremeniti temelje svoje političnoekonomske doktrine in makroekonomskega prilagajanja. To zadeva tako ECB in njeno vlogo pri spodbujanju rasti, pa neprilagodljivo varčevalno fiskalno politiko z zadolževanjem in zagotavljanjem notranje konkurenčnosti predvsem prek trga dela in nižanja plač. In kaj naj stori? Podpre depreciacijo evra, ekonomiko povpraševanja, velike javne transevropske investicijske projekte, strukturne reforme članic mimo abotnih napotil evropske komisije, pa mirovni proces na vzhodu Evrope, zlasti z Rusijo. Bo Nemčija dopustila, da ECB opravi vlogo normalne centralne banke, evropska komisija opusti nesmiselno prociklično varčevanje, da evro ne bo več prisilni jopič nekakšnega zlatega standarda, bo zmogla spremeniti sebe, da bi spremenila EU?
Tretja velika priložnosti in tveganje v letu 2015 zadevata ceno nafte, strateške energetske interese in problem Rusije. Padec cen nafte, rast dolarja in ameriški pritisk na Rusijo, Iran, Venezuelo in druge je sklenjen krog, nevarno orodje in orožje strateške geopolitike, upadanja moči ameriškega imperija v novem krogu postkrizne globalne akumulacije kapitala. Padec cen nafte pozitivno vpliva na svetovno rast gospodarstva, pomeni pozitivni šok za plačilno bilanco ZDA, spodbudo za svetovni turizem. Sedanja cena nafte je politična in ne ekonomska, ZDA je dolgoročno stroškovno ne morejo zdržati, Saudijci in OPEC ščitijo predvsem tržni delež in so pripravljeni na dvojno igro z Američani. Toda naftni šok je spravil s tečaja valutna razmerja, cene zlata, s tem pa finančne trge in centralne banke, nastaja naftni balon, zadolženost energetskega sektorja presega 5700 milijard dolarjev. Ključno vprašanje naftne krize leta 2015 zato postaja mir.
Ameriški spopad z Rusijo in Putinom na vzhodu Evrope postaja nevaren precedens. Kapitalizem potrebuje rast, ZDA morajo za ohranitev moči v svetovnem redu živeti v permanentni vojni, produkcija negotovosti in strahu je imanentna. Ruska kriza je sestavni del tega strateškega premika moči. Od zahoda na vzhod, od ZDA h Kitajski, pa tudi Rusiji. Trik zahoda je star. Ekonomski pritiski so zrušili SZ, valutna kriza je zlomila Jelcina, sankcije bi morale odplaviti Putina. Pri tem je ključna zadolženost ruskih podjetij in bank na zahodu, ta presega 700 milijard evrov, kar je dvakrat več, kot so ruske rezerve. Ruska kriza ne škoduje ZDA, temveč predvsem EU, ki je največja in za zdaj nenadomestljiva ruska partnerica. Identitetna enačba EU = NATO = ZDA ni prava rešitev. Leto 2015 bi zato moralo prinesti sporazum med EU in Rusijo tako glede Ukrajine kot tudi evroazijskih integracij.
Leto 2015 bodo pretresle volitve članic, zlasti v Grčiji, pa tudi Veliki Britaniji. Siriza v Grčiji zahteva evropsko dolžniško konferenco, leta 2015 bi morali opredeliti pogoje za miren izstop iz EU ali opustitev evra. V letu 2015 bo zato v ospredju boj za ohranitev EU, ruska kriza je lahko priložnost za iskanje nove evropske identitete, hitrejših in odločnejših rešitev. To ni leto čakanja, temveč leto odločitev.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.