Politika kot popravljanje krivic

Bernard Nežmah

10. 4. 2015  |  Mladina 15  |  Pamflet

»Združena levica« je prišla s predlogom zakona o odpisu dolgov najrevnejšim. Nedvomna gesta človekoljubnosti, ob kateri pa se je izkazalo, da podoben zakon pripravlja že vlada. Pričakovali bi torej, da bodo Luka Mesec in njegovi poslanci pozorno vskočili, ko bo vladajoča koalicija v parlamentu predstavila svoje načrte, katere bi potem sami z amandamji korigirali. Zakon je pač nekaj pragmatičnega, za kar moraš prepričati parlamentarno večino. Namreč šele takrat postane otipljiva korist tudi za obubožane. Glasni medijski nastop v trenutku, ko se problema institucionalno že loteva vlada, pa je videti kot reklamna akcija ZL.

A vseeno, skrb za brezposelne je pomembna oblika politike. Če človek ne dela, izgublja voljo, pada v brezup in depresijo. Toda, ali je ZL predlagala kaj več od enkratne humanitarnosti? Pa bi bilo zelo preprosto – predlagali bi lahko zakon, po katerem bi vlada oz. občine vsakemu brezposelnemu za bagatelo ponudile košček zemlje za vrtiček. Legendarni japonski agronom Masanobu Fukuoka je v knjigi »Revolucija ene slamice« predstavil idejo, kako lahko človek na 200 kvadratnih metrih pridela toliko hrane, da se preživi, v preostalem času pa počne, kar ga je volja.

Toda politika se ne odvija kot vsebina, marveč v največji meri kot reklama. Tako se je ob dnevu varne hrane posebej potrudila zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc, ki se je navsezgodaj pridružila društvu »Šola zdravja« z njim potelovadila in pred kamerami še malce pozajtrkovala. Časovno veliko bolj ekonomično je postopal minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je naštudiral, kdaj bodo na dogodku teve kamere, torej je priletel v zadnjem trenutku, skočil pod soj žarometov, pozobal korenček, povedal, kako je zdrava hrana dobra, in izpuhtel. Škoda, da televizijci prinašajo samo podobe, zraven bi lahko postregli s podatkom, da je pod njegovim ministrovanjem količina doma pridelane integrirane zelenjave upadla! Sicer pa je pred dnevi odšel na dopust in začasno opustil kmetijsko ministrovanje, ker se je pač ukvarjal z bolj usodnimi vprašanji, kot je odstopanje ministra Janka Vebra. Da bi minister Židan bral Fukuoko je pa stvar znanstvene fantastike.

Sedanja realnost se odvija kdaj kot nadrealizem. Država na vse pretege stiska, tako je odščipnila celo 20 tisočakov za solinarski muzej, ki je pomembna in že leta etablirana institucija. Pač ni denarja. Toda, potem mediji prinesejo vest, da nekdanji veljak LDS Tone Anderlič gradi avtomobilsko dirkališče pri Cerkljah, za katerega kani od države in EU nabrati 28 milijončkov. Pri čemer mu je dolgoletni kolega Roman Jakič, ko je bil še obrambni minister, za pet let brez najemnine prepustil obsežno vojaško zemljišče. Pomenljivo, brezposelnim država ne da v uporabo zemljišč za obdelovanje, dobro stoječim avtomobilistom pa z lahkoto!??

A absurdi kar dežujejo. Ob odkritju množičnega grobišča, v katerem so vojaki Islamske države pomorili 1.700 iraških vojakov, je »Planet TV« poročal – Nepojmljivi zločin! Domača poročila o »Barbarinem rovu« pa ne dobijo enakega naslova – nepojmljivi zločin. Še več, poročilo iz Iraka pravi, da bodo z uporabo DNK identificirali vsa trupla. Torej postopek, ki je samoumeven in izvedljiv. In Slovenija?

»Nova Slovenija« je pripravila zakon o pokopu pobitih po vojni. Ta predlog je več kot umesten, saj se vlada s tem vprašanjem ne ukvarja. Pri čemer gre zadevo umestiti v širši kontekst. Zveza borcev NOB odločno zahteva, da vlada sprejme zakon o povrnitvi materialne škode, ki jo je na Slovenskem povzročila nemška okupacija. Malce nenavadno, zveza, ki deluje 70 let, ki je imela iz svojih vrst ministre in celo dosmrtnega predsednika Tita, tega poprej nikoli ni zahtevala!????? Res, zakaj vsemogoča partijska država takega zakona ni nikoli sprejela?

A če odmislimo kopiranje diskurza Sirize, lahko vseeno premislimo vprašanje povrnitve škode žrtvam. Izbrisani so primer, ko je država zaradi svojega pravnega nedelovanja dolžna žrtvam izplačati odškodnine. Kaj pa tisoči, ki so zagrebeni v Barbarinem rovu? Tako kot danes Islamska država je takrat slovenska republika pod vodstvom Borisa Kidriča svoje nasprotnike in njih sorodnike prosto pobijala in zazidala v rudniške jaške. Ali ti ljudje brez imena in obraza ne zaslužijo identifikacije in pokopa v človeškem grobu in ali ni njihovo trpljenje vredno tudi odškodnine? Država, ki je naslednica Kidričevega režima, je odgovorna tudi za njegove zločine! Natanko tako, kot je odgovorna Angela Merkel za početje oblastnikov Adolfa Hitlerja. In kaj poreče zveza borcev NOB? Je vložila zahtevo za povrnitev škode pobitim v »Hudi jami«????????

Ideja o odgovorni državi pa se ne omejuje le na politično zgodovino. V celjski kotlini je nekoč »Cinkarna« sistematično odlagala kontaminirane odpadke in s tem uničila veliko območje zemlje, na kateri še danes ni mogoče gojiti zelenjave. Eklatantno uničenje slovenske narave. Nobenega dvoma, vse je tu jasno. Le premieru Miru Cerarju ne, saj njegova administracija očitno ne namerava sanirati uničenih prostranstev republike Slovenije.