Kadrovske rabote v zavetju beguncev

Bernard Nežmah

30. 10. 2015  |  Mladina 44  |  Pamflet

Vlada Mira Cerarja, mlajšega vse bolj spominja na kljuse, ki poskoči samo takrat, ko mu prileti od nekod batina. V begunskem valu je bila tedne osrednja nevralgična točka vasica Rigonci, ki je v totalnosti spremenila svojo fizionomijo, saj je število prebežnikov deset krat preseglo število domačinov. Dimenzija - kot če bi Maribor naenkrat gostil za milijon beguncev! Skratka, vlada je tu pokazala popolno neobzirnost do malega kraja. V glavnem mestu se je pred mesecem odvila množična manifestacija v podporo beguncem, po mestnih ulicah najdete grafite – refugees welcome!, samo beguncev ne boste opazili. Človekoljubje je tod salonsko, všečni govor, ki se v realnosti ne udejanja. Še več, pred časom so se mediji čudili nad jezo v kraju Zavrč, kjer so množico napotili na nogometni stadion, naslednji dan pa smo gledali prizore besnega lokalnega župana, ki je zrl na zdelano zelenico. Mož je deloval kot negativec, malo da ne kot ksenofob, medtem ko je Ljubljana odprta do tujcev, le da razen turistov v mesto ne sprejme nobene begunskih skupin. Na delu je perverzna logika mestnih kozmopolitov, ki se radi zgražajo nad spontanim odzivom nejevolje podeželanov zaradi begunskega vala, hkrati pa njim ne pade na misel, da bi odprtost pokazali s konkretnimi zgledi gostoljubja v lastnem mestu.

A kalvarijo bežancev je začela s pridom izkoriščati vlada. Mediji ji namenjajo toliko pozornosti, da kadrovske vragolije oblastnikov v tem mnoštvu posnetkov dobesedno poniknejo.

V Kliničnem centru so postavili za čelno figuro osebo, ki je bila povezana s serijo poslovnih pogodb, ki so bile izjemno lukrativne za novega direktorja Andreja Baričiča. Mož brez izkušenj z vodenjem velikih zdravstvenih sistemov, a tesni sodelavec odstavljenega direktorja KC Simona Vrhunca, je čudežni deček zdravstvene ministrice. In kaj pravi premier, ki je volivce navdušil z besedami o visokih profesionalnih kvalitetah, ki da jih bo vpeljal, ako zmaga na parlamentarnih volitvah? Cerar, ml. je v prvem odzivu dejal, da bodo zadevo proučili. Ja, kaj za vraga pa je delala vlada doslej? Mož je že kar opazno dobo vršil funkcijo v.d.-ja, očitki o njegovem klientelizmu so polnili medije, predsednik vlade pa kot da je dosedanje obdobje prespal. Nima pojma, zadevo bo začel šele zdaj presojati. Od prvega moža vlade bi pričakovali, da ima o osrednjem medicinskem centru v državi izdelano mnenje, ne pa da odreagira kot naključni pasant na ulici, ko ga novinar preseneti z vprašanjem.

Pravi fiasco za vlado pa predstavlja obglavljanje vrha SDH. Dobesedno čez noč so s čelnega položaja odstavili Mateja Pirca in Mateja Ravnjaka. Zakaj ta revolucija, se je mar izkazalo, da sta moža poneverila milijone in se debelo okoriščala? Ko je pred časom odstopil generalni direktor Volkswagna, njegov umik ni bil zavit v tančico, ampak je bil konsekventni odgovor na izgubljeni ugled koncerna, ki je posloval goljufivo.

Na Slovenskem pa aroganca zakritih bogov, tako je predsednik NS SDH Damjan Belič nonšalantno zavrnil takojšnje pojasnilo po velikem rezu. Mož, ki nadzoruje največjemu podjetju na Slovenskem, jemlje kot samoumevno, da mu njegovih odločitev ni potrebno pojasnjevati, kaj šele braniti. Samopašnost prve vrste!

A zgodba je evidenten primer kadrovske rabote. Objavili so namreč razpis za enega člana vodstva SDH, potem pa so izvedli nekaj povsem drugega: v formi iskanja novega člana so odstavili dosedanji vrh SDH. Gesta, ki jo je sicer vpeljal premier Cerar, ml., ko je pred tedni napovedal, da bo vlada odstavila direktorja NS Slabe banke, potem pa je za nameček odstavil še direktorja Slabe banke. Očitno ustaljeni način Cerarjevega kadrovanja.

In kakšen je bil tokrat prvi odziv največje stranke SMC? Njena glasnogovornica Simona Kustec Lipicer je bila enostavčna – gre za stvar poslovnega delovanja institucije. Pri vseh Zevsovih strelah!!!! Metoda delovanje te institucije spominja na princip mafijskega vodenja, stranka etičnih pravičnikov pa po pilatovsko …

Pronicljivo se je odzvala nacionalka, ki je v »Odmevih« prikazala gledalcem stvar samo. Novi direktor SDH Marko Jazbec je bil v letih 2009-2012 član uprave NLB in vodja kreditnega odbora, ki je podjetju ACH podelil 27 milijonov. Jasno, po funkciji so delili kredite, toda ta primer je bodeč, ker je bila vsota izgubljena in ničevi kredit, ki ga je NLB lahko pozabila, je prišel na Slabo banko. Še bolj klientelistično v primeru bernardinskih hotelov, ki jim je bankir Jazbec odobril 6,6 milijona kreditov. In rezultat? Za NLB je denar izgubljen in njegovo izterjavo je prevzela Slaba banka. Nagrada za Jazbeca je bila drugačna, kot po naključju je postal direktor te verige hotelov. Njegov nadaljnji skok je direktorsko mesto v SDH. Premier Cerar pa nič.

Francoski zgodovinar Marc Bloch je že leta 1940 napisal knjigo, v kateri se je spraševal, kako je bilo mogoče, da je Francija z zavezniki kapitulirala vsega dober mesec po nemškem napadu, ko pa je bila njena armada številčno enaka agresorju, imela resda za dobro polovico manj letal, toda s tanki in strelnim orožjem je krepko nadkrilila nemško vojsko? Kot ključni razlog sramotnega poraza je izpostavil neodzivnost vojaškega vrha, ki se ni bil sposoben učiti iz lastnih napak in ni odstavil in zamenjal nesposobnih poveljnikov.

Cerarjeva Slovenija spominja na francoski poraz - kreatorji bančnih lukenj so nedotakljivi, zdaj jih celo promovirajo kot nacionalne rešitelje.