Mali in veliki grehi

Bernard Nežmah

29. 1. 2016  |  Mladina 4  |  Pamflet

Iz stranke in poslanske skupine SMC je izstopil Franc Vlaj. Povedal je, da svojih osebnih političnih pogledov ne more več uresničevati v vladajoči stranki. Stranka je bila besna, njena parlamentarna glasnogovornica Simona Kuster Lipicer ga je ostro pozvala, da naj stranki vrne poslanski mandat, in pridodala, da gre le za njegove osebne kaprice.

Vladavina ekipe Mira Cerarja ml. se zdaj še materialno krči: po strmoglavem padcu priljubljenosti med ljudstvom jo je po Bojanu Dobovšku zapustil še drugi poslanec. Ob naslednjem osipu parlamentarcev bomo o stranki lahko začeli pisati v pretekliku. Njen predsednik postaja negativni zgled, kako se ne vodi politike. Mož, ki je najbolj opletal z besedo etičnost, je sicer po dolgem času spet uporabil čarobno besedo, ki ga je katapultirala na premierski fotelj. Ob kritikah, kako je pri prejšnjih odstavitvah ministrov ravnal drugače kot pri razvpitem paru Mramor-Makovec Brenčič, je javnost podučil, da vsi etični prestopki niso enako hudi. Skratka, o etiki ne moremo samostojno presojati državljani, saj je vendar on ta, ki pove, kaj je etično zavržno in kaj etično še dopustno.

In tako so njegovi minuli teden odstavili državnega sekretarja J.B.-ja, ki je v trgovini kradel paštete, jušne kocke, piškote in suhe slive. Mali tatič je sicer pred tem že poravnal kraje, toda moralno gledano je njegovo početje tako neprimerno, da je doživel milostni strel. Prav, toda predsednik vlade je s tem legitimiral krajo državnega proračuna. Biti tatin zasebnega premoženja v vrednosti nekaj evrov je nesprejemljivo, medtem ko je iz proračuna državnih fakultet izmakniti nekaj deset tisoč evrov stvar napačne presoje. Še več, drobni zmikavt tvega, da ga primejo in bo javno osramočen. Minister Dušan Marmor pa si je kot dekan prilastil lepo premoženje z elegantno potezo, ko je sprejel akt, s katerim si je izplačeval protizakonite zaslužke. A ta klasična kraja družbenega premoženja velikega obsega velja za Cerarja le kot birokratski zdrs.

Predsednika vlade s takimi pogledi je novinarka Financ nazorno opisala kot vladavino »Mira Cerarja in 40 razbojnikov«. Plenjenje državnih in občinskih proračunov je v bistvu najbolj razširjena oblika gospodarskega kriminala. Časnik »Delo« je pozorno vrgel oko na ljubljansko občino, kjer je bila vodja kabineta Zorana Jankovića celo leto v nonstop pripravljenosti tudi čez vikende in prek noči. Lani je bila torej v stalni pripravljenosti skoraj 200 ur vsak mesec. Čas, ki je daljši od delovnega časa redno zaposlenih! In kaj pravi Računsko sodišče, ki po zakonu preverja smiselno uporabo javnih sredstev? – Doslej teh anomalij še ni zapazilo. Neverjetno: za tarčo so bili vzeli učitelje, za katere so ocenili, da so jim posamezna dela plačevali kot neupravičeno nadobremenitev, medtem ko se mestnih birokracij ne dotaknejo.

V prestolnici so sicer mestni svetniki sprejeli plan trajnostne strategije do konca desetletja, v katerega so uvrstili ustanovitev mestne policije in povečanje števila redarjev in razširitev njihovih pristojnosti.- !? Čista oblika militarizacije mestne oblasti in preskok v policijsko državo v državi!!! Je poskočila policijska ministrica, saj župan ustanavlja mestno policijo, represivni organ, ki ga država ne pozna? Policija je po zakonih države doslej striktno področje, ki ga nadzira, organizira in upravlja vlada, ne pa lokalni šerifi. Nak, Cerarjeva vlada ni intervenirala, ni izrekla nobene besede, ni oznanila, da je mestna privatizacija policije nezakonita. Pač, premier si je vzel čas, da se je odzval na posnetek, v katerem je Karl Erjavec off the record napovedoval kratko sapo Cerarjevi vladi. Medijem je povsem resno sporočil, da je to povsem človeško, da človek v sproščenem vzdušju kaj takega blekne. Irelevantno temo jemlje smrtno resno, medtem ko fatalne ne opazi.

A ni edini. Skupina državljanov je pred časom zahtevala referendum, češ da se država militarizira, saj je vladna koalicija sprejela regulo, po kateri je vključila vojsko za čuvanje državnih meja. Dodatna pooblastila oboroženim enotam resda kličejo k pozornosti, toda zdaj je ta grožnja neposredna in grozeča: v planu je posebna mestna policija in redarji, ki bodo lahko na široko intervenirali nad meščani. So mar pacifisti in levičarji sklicali množični protest pred magistratom???

Radikalna oblika policijske države je bil nemški tretji rajh in te dni so se po Evropi vrstile komemoracije ob dnevu holokavsta. Beseda holokavst označuje sistematični poboj Judov pod nacizmom, a na Slovenskem se je v njo vtkala stara partijska retorika. V Ljubljani se je vršila slovesnost poklona žrtvam koncentracijskih taborišč, na kateri pa je govornik Jani Alič iz ZZB NOB kot osrednje zlikovce poimenoval tudi domače izdajalce in sodelavce okupatorja. Policijsko ovajanje je med vojno seveda brez dvoma nečastno dejanje, toda omenjeni gospod je s podobno retoriko nastopil tudi na lanski proslavi holokavsta, kjer je kritiki izpostavil nekatere, ki postavljajo domobranske spomenike in zaničujejo partizanski boj. To pa je uzurpacija dneva holokavsta, ko pod njegovo vsebino všteješ še državljansko vojno in aktualno politiko!

Stvar je seveda zgodovinsko sporna, saj je leta 1944 Gestapo aretiral domobranskega podpolkovnika Ernesta Peterlina in njegovo skupino ter jo zaradi protinemškega delovanja poslal v taborišče Dachau. Skratka, tudi med domobranci so bile žrtve nacističnih taborišč. Predvsem pa je holokavst dan spomina na žrtve nacizma, ne pa polje političnega obračunavanja.