Izpuhtela realnost

Bernard Nežmah

27. 5. 2016  |  Mladina 21  |  Pamflet

Zadnji torek je odjeknila preiskava NPU v podjetjih Stojana Petriča, prvega moža koncerna »Kolektor«. Rabota v višini 3,2 milijona je zanimala več deset kriminalistov, ki so opravili številne hišne preiskave in pridržali nekaj osumljenih. Izrisuje se nova različica že znanih prevzemov iz prejšnjega desetletja, ki so končali v bankrotih in na sodiščih. Tema, ki sta jo v udarnih minutah obširno predstavili osrednji televiziji TV SLO in POP TV, in sta jo postavila na naslovnico velika dnevnika »Dnevnik« in »Večer«. Še za enega sanjskih direktorjev Kučanovega »Foruma 21« se je izkazalo, da je osumljen gospodarskega kriminala. Tu ni bilo dvoma, kaj je osrednji dogodek dneva. Toda kdor je odprl sredino »Delo«, je lahko le neuspešno taval za krucialno temo. Ni je bilo ne naslovnici, ne na prvih sedmih straneh, pojavila se je šele v rubriki «Kronika« v prav sramežljivo majhnem obsegu, ki je bil občutno manjši celo od sojenja možakarju, ki je z letvijo preganjal psa in se stepel z njegovim lastnikom. A pozor, članek o osrednjem dogodku je v »Delu« le ponatisnjen prispevek, ki ga je objavila tiskovna agencija STA. Se pravi, da se noben izmed njegovih novinarjev ni ukvarjal z najbolj vratolomno akcijo NPU!??

Igra naključij? Nak, Stojan Petrič je lastnik »Dela«, s čimer očitno vpliva na uredniško politiko. – Déjà vu. Ponavlja se zgodba, ko je »Pivovarna Laško« kupila ta časopis in njen direktor Boško Šrot je kar nekaj let v miru pred ostrimi peresi »Dela« vršil svoje malverzacije, zaradi katerih sedaj sedi v zaporu.

Petričevo »Delo« stopa tudi sicer po nenavadnih poteh žurnalizma. V minulih dneh je na naslovnici objavilo fotografijo finalistov »Kresnika«, se pravi petih romanopiscev, ki konkurirajo za prestižno nagrado. A bralec je lahko le strmel, ko je v zgodbi o petih literatih, gledal skupinsko fotografijo četverice: Mihe Mazzinija, Gabriele Babnik, Nataše Sukič in Štefana Kardoša. No, v spremnem tekstu je lahko prebral, da petega - Mirta Komela - ni na fotografiji. - ????? Si je predstavljati, da bi brali tekst o volilnem spopadu med Donaldom Trumpom in Hillary Clinton z objavljeno sliko nasmejanega Trumpa in s pripisom, da Clintonove ni na fotografiji?

V domači politiki je zablestel Andrej Čuš. Poslanec SDS doslej ni dobil prostora v osrednjih teve oddajah in v pogovorih za dnevne medije. Ko pa je izstopil iz SDS rekoč, da je to stranka, v kateri morajo vsi pritrjevati Janezu Janši, si je kupil status medijske zvezde. Dodal je še, da bo ustanovil stranko po zgledu avstrijskih svobodnjakov etc. In tako je postal enodnevna zvezdica.

Pri tem je nenavadno to, da ga doslej nismo poznali kot moža trdnih načel, ki je že v dosedanjem delu oponiral vodji SDS. Ko je nekoč Bojan Dobovšek izstopil iz SMC, to ni bil preobrat prek noči, mož je pač vseskozi izrekal izjave, ki so sledile njegovim načelom in bil poznan kot oster kritik svojega predsednika Mira Cerarja, ml.

V politiki imamo dva principa: faktičnega, ko stranka in posamezniki z dejanji izražajo politične ideje, in besednega, ko stranka pripoveduje o velikih idejah, medtem ko jih v njeni politiki ni najti. Pred dnevi se je na kongresu preimenovala stranka ZaAB in med drugim napovedala, da je njena bit skrb za trajnostni razvoj. Tudi Cerarjeva SMC je zakorakala v volilno zmago z besedovanjem o trajnostnem razvoju. V antiki so poznali rek: Hic Rhodus, hic salta. Prevedeno v sodobni slovenski jezik: Cerarjeva vlada je požegnala traso hitre ceste na Koroško, navzlic množičnim protestom domačinom in kmetijskega ministra, ki opozarjajo, da zaradi gradnje ceste uničujejo dolino najboljše obdelovalne zemlje. Pojem trajnostni razvoj je za vladno stranko le volilna limanica, v praksi pa politika nonšalantnega uničevanja plodne zemlje.

S svojo podobo se ukvarja tudi SD, ki prireja slavnostno akademijo ob 120. obletnici socialne demokracije. Stranka, ki je izšla iz komunistične partije, ki je po vojni prepovedala vse druge stranke vključno s socialdemokratsko, se zdaj ponaša kot njen stoletni dedič!??????

A ker ima vsakdo pravico, da se spremeni, poglejmo aktualno intenco SD, ki pravi, da išče v socialdemokraciji 19. stoletja navdih za svojo novo politiko. Stari socialdemokrati so v izhodišče postavljali delavske pravice do spodobne plače.

In sodobna Slovenija. Pred tedni smo lahko prebirali o akciji inšpektorjev na gradbišču luksuznega hotela v Ljubljani, ki ga gradi srbski tajkun Miroslav Mišković - razlog je bil delo na črno. Še bolj radikalno se je pokazalo v novem škandalu o lastnikih čistilnih servisov, ki snažilk ne plačujejo po predpisih, ampak jih brutalno izkoriščajo. Z izrabljanjem delavcev si ustvarjajo sanjske zaslužke. A kdo jim daje posel? Tu je vrh perverznosti – ministrstva, sodišča, državne ustanove … Najhujše oblike izrabljanja delavcev plačuje država iz proračuna!!!!!!!!!!!

In kje je SD? – V opoziciji, kjer nemočno vzklika in protestira. Nak, stranka je v vladi, ima celo ministrico za delo, pod katero mrgoli inšpektorjev.

Te dni smo prebirali, da je občina Ljubljana organizirala serijo počitniških dejavnosti za otroke. Pomemben projekt, zakaj za starše ni hujšega problema kot zaposliti mladež med dolgimi počitnicami. Toda prostih mest je bilo tako malo, da so bila v hipu zasedena. Še v številkah – župan Zoran Janković je temu projektu odmeril dobrih sto tisočakov. Pred mesecem je denimo organiziral nekajurno gala proslavo v Stožicah ob slavju zelene prestolnice, ki pa je stala tristo tisočakov. Za bakanalije so torej porabili tri krat več, kot so namenili počitniškemu angažmaju mladeži.

In kaj počne tu SD? Je mestni koalicijski partner in odločni podpornik Jankovićeve liste.