Opus dei

Vlado Miheljak

3. 6. 2016  |  Mladina 22  |  Dva leva

»Pomnožili bomo naše potomce. Govorijo o načrtovanju prebivalstva, kontracepciji. Nobena muslimanska družina ne bi smela imeti takega pristopa. Nihče ne bi smel posegati v božje delo. Najpomembnejšo vlogo pri tem imajo matere.«
— Erdogan ne bo pustil vmešavanja v božje delo

V Slovenijo je potrebno vrniti spoštovanje življenja, materinstva in očetovstva, slovenske kulture, dela, nedeljskega počitka in krščanstva.
Obstajata ženski in moški spol, mama in oče sta naravni prostor rojstva otroka.
Poseganje po življenju nerojenih otrok, bolnih in ostarelih je nesprejemljivo.
— Primc ne bi pustil vmešavanja v božje delo (Iz programske deklaracije gibanja Za otroka in družino)

V Zagrebu se je zbralo več tisoč ljudi, ki so izrazili nestrinjanje s splavom. (…)
Pohoda se je po poročanju portala jutarnji.hr udeležila tudi žena premiera Tihomirja Oreškovića, ki je na novinarsko vprašanje, zakaj je prišla, odvrnila: »Vsaka razumna oseba mora podpreti Pohod za življenje.«
— Tudi sosedje zaupajo v božje delo (MMC TVS, 21. 5. 2016)

Pridite v Ljubljano in se udeležite molitve za nerojene otroke pred ljubljansko ginekološko kliniko.
— Božje delo kliče k moralni straži in podpori (24kul.si)

Tako, sedaj pa ni več nobenega slepomišenja. Rokavica je vržena. Človekovi svobodi in človekovemu dostojanstvu. Kot da nismo doživeli razsvetljenstva in rojstva subjekta. Kot da nismo doživeli družbene in državne sekularizacije. Kot da nismo v letu 2016. Ali pa ravno zato? Ker smo v letu 2016. Kajti gibanje proti človekovi svobodi in dostojanstvu ni lokalna domislica naših desničarjev in slovenske RKC, ampak trend, ki ga zaznavamo od Poljske do Hrvaške. In malo verjetno je bilo, da se ne bi pojavilo tudi pri nas. No, to ne pomeni, da ima pri nas Primc teme, kot so ga v kritični javnosti krstili, takšne perspektive kot podobni hujskači na Poljskem, Madžarskem, Hrvaškem … A izključiti v celoti tega ne moremo. V nasprotju z nekaterimi drugimi srednjeevropskimi novimi demokracijami ima liberalna Slovenija še vedno trdno večino pri nekaterih ključnih vprašanjih družbe in države. Tako je pri nas v javnem mnenju še vedno samoumevno sekularizirano šolstvo, brez verouka in križa v razredih, brez prstnih odtisov cerkve, duhovščine. Že v sosednji Hrvaški je čisto drugače. Tam v šolskih zbornicah sedijo kateheti. In njihov prikriti (ali pa sploh ne) kurikularni cilj je nova evangelizacija mladeži. Tudi najnovejša ofenziva protisplavne kampanje nima opore v slovenski javnosti. Prve sondaže po dolgem času so pokazale, da se glede tega ni nič zgodilo; spremenilo. Velika večina je proti omejevanju pravice do regulacije rojstev in proti uvajanju verouka v šole.

Zakaj torej vztrajajo na izgubljenih pozicijah? Zapleteno vprašanje. Ne samo, da je še nedavno desničarska SDS bežala od teh vprašanj, se izvijala, da ne bi razočarala fundamentalnega segmenta svojih volivcev in da ne bi zaprla poti proti sredinskim volivcem, brez katerih se v Sloveniji ne more zmagati, ampak je bil svoj čas smešno jecljav v volilni tekmi tudi Lojze Peterle, ki ni znal oz. bil pripravljen odgovoriti na večkrat ponovljena enostavna vprašanja.

Zdaj bo drugače. Z vstopom Primca v politično areno in z razkritjem prej trdno čuvanih skrivnosti etične rekonstrukcije države bodo razvezane ali prisiljene k eksplicitnemu razkrivanju lastnih pozicij tudi NSi, SLS, SDS. Sem prepričan, da se bo to kmalu potrdilo. In še ena stvar se je spremenila. Če je prej cerkev relativno zadržano agitirala za sebi bližnje stranke in politične opcije, se sedaj ravno prek moralnih vprašanj postavlja v ideološko središče desničarske falange. Tako denimo tudi škofovska konferenca, ki so jo pred časom njeni zastopniki krepko moralno obremenili zaradi hudega sprenevedanja glede duhovniške pedofilije, sedaj izkazuje sprevrženo skrb za otroke. Tajnik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci Tadej Strehovec je hkrati tudi v (vse bolj aktivni) vlogi agitatorja široke hujskaške fronte, ki jo povezuje portal 24kul.si. Mož je videti precej mlad, a verjetno je to zgolj napačen vtis, saj ima po nastopih sodeč veliko izkušenj ne le z revščino in osebnimi stiskami ljudi, ampak tudi s partnerskim življenjem, s spolnostjo, z vzgojo otrok.

Resda je t. i. Primčevo gibanje nastalo iz fronte proti družinskemu zakonu, a ambicije in implikacije so bolj eksplicitno strankarskopolitične. Danes več ni dvoma, da gre Primc s svojimi križarji in otrokoljubi v politično tekmo. Špekuliranje o tem, ali je to v tihem dogovoru z Janšo ali proti njegovi volji, je irelevantno, kajti možni učinki bodo enaki. V vsakem primeru bo ob morebitnem zadostnem skupnem uspehu desnica prevzela oblast. In njen slog se bo meril po najbolj radikalni, najbolj fundamentalni članici koalicije.

Nasploh velja, da je izrazita ideologizacija, ki speljuje politični diskurz na raven kulturnega boja, pisana na kožo (politični) levici. Morda. A treba je vedeti, da na mizi ni samo pravica do splava, verouk v šolah, laična država, odnos do NOB, ampak tudi teme, v katerih je desnica v veliko večjem sozvočju z volilnim telesom. Denimo begunska problematika, islamofobni sentimenti itd. Če volitve sovpadejo s kakšno ponovno kulminacijo begunske krize, lahko volilno telo oblikuje svojevrstno koalicijo kompromisa. Kupijo tudi prepoved splava, verouk, reinterpretacijo zgodovine v zameno za varnost pred grozečo »zunanjo nevarnostjo«.

Zato novih igralcev z zaostreno retoriko ne gre podcenjevati. Morda se v neki specifični in trenutni konstelaciji nekatere rešitve v javnem življenju vsilijo, podtaknejo. A zgodovina nas uči, da marsikaj, kar je bilo včeraj vsiljeno, lahko danes postane samoumevno in rutinsko. Zato je treba rokavico, ki jo meče Primc, pobrati in se resno spustiti v boj. V boj za laično državo. Tudi v boj proti razgradnji temeljnih institucij in sistemov države: pravosodja, šolstva, zdravstva, socialnega skrbstva. Preveč ležerno gledamo ali po nemarnem celo sodelujemo pri tej razgradnji.