Po toboganu v prihodnost

Bernard Nežmah

17. 6. 2016  |  Mladina 24  |  Pamflet

Premieru Miru Cerarju ml. je naposled uspelo. Vlada je skupaj s sredstvi EU investirala skoraj pol milijarde v obnovo železniške proge Pragersko-Hodoš. Podatki so fascinantni: 109 kilometrov tirov, na katerih bodo vlaki lahko razvili hitrost do 160 km na uro, bo prelomnih, saj se bo vožnja lokalnih vlakov skrajšala za 36, tovornih pa za 40 minut. Zadovoljni so lahko tako potniki, biznis in ekologija. Prvi prihranijo pri času, drugi povečajo zaslužek, tretji bo prizaneseno z manj kamionskimi izpuhi. Časnik Delo je za nagrado objavil foto predsednika vlade, ki ga je postavil prek polovice naslovnice kot malega boga, ki stoji sredi kupeja. In podobo podpisal z njegovimi besedami vzhičenja: »Slovenija je resnično na poti v prihodnost.«

Če je bralec v starem režimu hotel razumeti skrite podtone novinarskega članka, je moral brati med vrsticami, kdaj mu je šele akrostihno branje prineslo spoznanje, kot ob legendarnem primeru Tita Doberška, ki je analitično poročilo o vietnamskem napadu na Kampučijo začinil s skritim sporočilom – boj se Rusov!

Danes bralec potrebuje samo čas. Če je v omenjenem primeru od naslovnice prišel do tretje strani, je v zadnjem odstavku prispevka o »Železniški naložbi desetletja« naletel na stavek, da bodo vlaki vozili le delno hitreje zaradi nedokončanega lokalnega daljnovoda. Če pa je vztrajal in po sobotni sledil šele ponedeljkovi izdaji, je na tretji strani doživel šok: »Vlaki do Hodoša ne bodo vozili hitreje.« - ???????

Ja, razlog je nedograjeni daljnovod, zaradi katerega prenovljena proga nima dovolj močnega napajanja z elektriko.

Prvi mož slovenske vlade je projekt, ki je narejen tako šlampasto, da ne more zaživeti, ocenil za slovensko pot v prihodnost. Norost, kot če bi v stolpnici svečano odprli ekspresni lift, s katerim bi se popeljal slavnostni govornik, potem pa bi se v višino spet cijazili s polževo hitrostjo.

Premier očitno ni v stanju, da bi precenil, kaj se v državi sploh dogaja. Toda razum bi pričakovali od časnika, katerega vodstvo in uredniki bi morali biti vsaj v stanju, da ne postavijo bombastičnih naslovov, ki so jih bili primorani čez dva dni demantirati. Kaj si je misliti o lastniku Dela Stojanu Petriču, ki se s Kolektorjem loteva megalomanskih projektov, pa ni kos presoditi niti učinka katastrofalno neusklajene polmilijardne investicije?

No, mediji so malo pred tem poročali o uspehu Kolektorja, ki je odkupil gradbeno jamo v stari Šiški, kjer se je Petrič ob foto terminu z županom Zoranom Jankovićem lotil gradnje gigantskega stanovanjskega naselja. Bodo mediji spremljali podvig, poročali koliko milijonov kredita mu bo namenila nacionalna banka, kaj šele, kako bodo plačani izvajalci del in delavci, ki so bili v nedavni gradbeni zgodovini stalni objekt izkoriščanja?

Na drugem delu mesta ob Trubarjevi je gradbeni podvig mestnega župana s sodno odločno ustavljen. Tovarna Rog zaenkrat ostaja avtonomno mestece mladih skupin rogovcev. Toda projekt rušenja ni le gradbeno dejanje, je v prvi vrsti družbeno in politično.

Ena izmed njenih značilnosti je, da o »Rogu« lahkotno izrekajo svoje sodbe ljudje, ki tja sploh niso stopili. Eni bentijo, da je tam leglo narkomanov. - ??? Kot da jemanje drog ni razširjeno vsepovsod, tudi v najbolj elitnih četrtih in po turističnih krajih.

Drugi se skušajo v igri razuma in pravijo: kam bi prišli, če bi se v prazno zasebno stanovanje vselili skvoterji in jih lastnik ne bi smel vreči iz njih? Kajpak imajo prav, le da rogovci ne delujejo v zasebnem stanovanju, ampak v občinskih razpadajočih stavbah.

In tu smo pri vprašanju: kaj je mesto, za koga skrbi mestna oblast? Je to le elitna kultura, »Kino Šiška«, športni stadion Stožice in mestno jedro kot paša za turiste? Ali niso tudi mladinske skupine, ki se izražajo skozi domiselni angažman, recikliranje zavrženih predmetov in ustvarjajo skupnostno oblike druženja, del mesta? Ali ni naklonjenost do teh angažiranih skupin mladih samoumevni del mestne pozornosti? Ali nimajo svojih pravic tudi meščani, ki ne živijo v mentalnem svetu ljubljanskega župana?

Zdaj se je izkazalo, da glavar Ljubljane ni samohodec, za njim je lepo uglašeni think tank. Zadnjič je na vprašanje voditelja Odmevov, zakaj so poslali rušilni bager sredi noči, odgovoril njegov glasnogovornik filozof Uroš Grilc, češ da bi bile reakcije povsem enake, četudi bi prišli sredi dneva. Bržkone, toda to oblastnikov ne opravičuje, da ravnajo kot kriminalna združba, ki deluje v zavetju moči. Konec koncev na uradne ure v magistratu ne moreš priti ob treh ponoči.

Jankovićev think tank seveda deluje naprej. Za Delo je dal intervju sociolog Gregor Tomc, nekoč idejni vodja upornega punk gibanja, zdaj pa svetnik na mestni listi župana Jankovića. Mož je hkrati povedal, da je bil v Rogu resda zadnjič pred osmimi leti, a obenem razložil, da se tam zbira privilegirana mladina iz srednjih in višjih slojev. Skratka, Rog ni kraj postopačev in delomrznežev, temveč scrkljanih otrok bogatega razreda!?? Kakšna lucidnost, ne da bi si kraj ogledal na lastne oči, ne da bi citiral morebitno sociodemografsko študijo, profesor natančno ve, kakšne provenience so tam zbrani!????? V resnici popolna aroganca nad stanjem stvari.

Kaj pa je postala Ljubljana? Tja, kjer se posamezniki samoorganizirajo in ustvarjajo skupno bivanje, župan pošlje bagre. Na Kongresnem trgu pa bo dal za lepe novce postaviti 150-metrski vodni tobogan dobesedno v posmeh Zeleni prestolnici, ko pravi, da s tem promovira ohranjanje čiste pitne vode!???? Mesto je napravil za svoj igralni paviljon, ki ga spreminja v zabaviščni park.

In edini, ki se temu konceptu upravljanja mesta upirajo, so – rogovci.