SMC postaja tovarna kadrov

Bernard Nežmah

24. 6. 2016  |  Mladina 25  |  Pamflet

Po četrt stoletja slovenske države so polemike o eni ali dveh proslavah, ali o tem, kateri politik bo sedel in govoril na svečanosti, obstranska tema. Same oblike proslav pač ne zrcalijo uspešnosti družbe. Bolj smiselno je pogledati na nogometno prvenstvo Evrope, kjer se je Islandija uvrstila v osmino finala. Država, ki šteje približno toliko prebivalcev kot slovensko glavno mesto, je uspela mobilizirati svoj know how v zares impozantni meri. Državi sta sicer podobni tudi v usodnosti bančnih lukenj, in različni, kot da prihajata z dveh planetov, ko gre za sodno preganjanje velikih bankirjev.

Pogled nazaj, še bolj pa primerjava z drugimi, lahko sprožata postopke kaj spremeniti. In res, vlada s predlogom ministra Dušana Mramorja pripravlja davčno razbremenitev plač. Lepa ideja za zaposlene, a z nerešljivo napako – nižji davki gredo le najvišjim plačam. Predsednik GZS Samo Hribar Milič je to pojasnil plastično: ta reforma zadeva le 60 tisoč zaposlenih, za 400 tisoč pa bo stanje v denarnici ostalo nespremenjeno. Kadar ameriški predsedniki znižajo davke za najbogatejše, slovenski mediji takoj udarijo z ostro kritiko povečevanje socialnih razlik, a glej zlomka – pri predlogu Cerarjeve vlade so nezaznavni.

Logika cerarjanskih etikov je nenavadna: če bodo najbolje plačani še bolj nagrajeni, bo celotna država zagalopirala v razcvet. Model podoben starem partijskemu režimu, ki je predhodil slovenski državi, kjer je skupina komunistov sprejemala odločitve za celotno skupnost, ureditev, ki je iz odločanja izključila večino. Skratka, preprosto vprašanje: zakaj davčno ne razbremeniti vseh, od kod podmena, da zaposlenih z nižjimi dohodki pri delu ne more stimulirati finančni dodatek?

Dejansko vlada pravi, da je to šele začetek davčnih reform, toda vlada je predstavnik vseh državljanov, kar zahteva, da se enako obnaša do vseh in ne le do najbogatejših, da če uvede davčno reformo, jo izpelje na celi ravni za vse, tu in zdaj.

Načelo uporabe enakih pravil postaja osrednji hendikep aktualne vlade. Šef SDH Marko Jazbec v funkciji Cerarjevega eksekutivca odstavlja nadzorni svet Luke Koper. Seveda je to v njegovi pristojnosti, vendar pa je expremierka Alenka Bratušek uspešno pokazala njegovo nedoslednost, ko je primerjala početje SDH v primerih Telekom in Luka Koper. V podjetju, ki je bistveno bolj dobičkonosno, na vrat menjajo vodstvo, v drugem ne dvigajo rok nad upravo. Funkcija SDH je, da deluje transparentno in po enakih principih v podobnih zadevah. V nasprotnem imamo pač samo še en poskus prilastitve nad javnim premoženjem s strani vladajoče SMC.

Obletnici državnosti je postavila najbolj boleče ogledalo študija Transperancy International. Ta prinaša: »Zlasti pogubna je korupcija na lokalni ravni, kjer je razsežnost projektov, ki delujejo po načelu javnega naročanja, nepregledna. Kako ta pogubna praksa deluje, ni skrivnost. Manifestira se skozi goljufanje, izkoriščanje, izsiljevanje, podkupovanje in favoriziranje. Javni naročniki pišejo neučinkovite zakone, pravila, prirejajo razpise, podjetja pa prirejajo bilance in druge parametre. Pogoji za javni projekt so pisani na kožo natančno določenemu ponudniku. Podobno je pri zaposlovanju, prodaji občinskega premoženja in spreminjanju prostorskih načrtov.«

Korupcija je grozovito razširjena na lokalni ravni. Toda tega ni ugotovila vlada, ta doslej še ni opazila, da je to rak rana slovenskega gospodarstva. Dobesedno, gradnja stanovanj, ki so jih financirali stanovanjski skladi, je v mnogih tako šlampasta, da je že nekaj let po gradnji potrebna sanacija, ker novogradnje ob dežju zamakajo po dolgem in po čez. Stanovanjski sklad Ljubljane je pred časom objavil razpis za popravilo manjše soseske, na katerega se je prijavil en sam ponudnik. Za obseg dela v vrednosti 160 tisočakov, kjer bi se moralo treti ponudnikov, so vsi razen enega odstopili. Alarm, ki bi moral zazvoniti na vladi in pri kriminalistih! Nelogično in absurdno, da gradbeniki naenkrat nočejo poslovati. A vlada se s tem ne ukvarja.

Pač pa smo zadnjič izvedeli, da je podpredsednik SMC Milan Brglez podelil priznanja prvi generaciji članov SMC, ki so v zadnjih dveh mesecih obiskovali Akademijo SMC. Akademija SMC je program političnega izobraževanja in usposabljanja, s katerim največja vladna stranka skrbi za svoj nadaljnji razvoj tako na lokalni kot nacionalni ravni. Generalni sekretar SMC Erik Kopač je povedal, da so slušatelji predvsem mladi perspektivni kadri, ki bodo v prihodnje zavzemali ključne položaje v stranki in drugod.

SMC je torej uvedla svojo partijsko šolo, kjer na dvomesečnem kurzu pripravijo svoje člane, da jih bodo potem poslali na vsemogoče javne in državne službe. !???? Sleherniki hodijo na univerze, kjer temeljito študirajo tri ali pet let, da diplomirajo in magistrirajo, ker upajo, da bodo potem z znanjem prišli do služb. SMC pa po zgledu stare partijske šole v Kumrovcu za svoje privržence pripravi dvomesečni hokus pokus večerni kurz za naskok na položaje. Klasična ugrabitev države!!!!!!!!!!!!

V Ljubljani, kjer naj bi župan skrbel za delovanje infrastrukture, ta vodi zabaviščni park, ki je v posmeh intelektualni kapaciteti meščanov. Župan Zoran Janković v programu trajnostnega razvoja vode svetuje prebivalstvu, da naj denimo namesto vode iz vodovoda čim več uporablja deževnico za zalivanje etc. Da bi nejeverne prepričal v preudarno rabo vodo, pa jim bo na Kongresnem trgu za en dan postavil vodni tobogan, po katerem se bodo lahko dričali in med tem jih bo zadelo še spoznanje, da morajo na vsakem koraku varčno ravnati z vodo.

Od kod ta aroganca? – To je manko slovenske države, kjer na lokalni ravni ni kritičnih medijev in ne volitev, na katerih je samoumevno, da volivci sistematično zamenjujejo stare župane.