
15. 7. 2016 | Mladina 28 | Pamflet
Brez vode in jezika
Kulturna in okoljska politika
Srbska skupnost na Slovenskem je s prostovljnimi prispevki obnovila pravoslavno cerkev v kraju Miliči v Beli krajini. Čeravno se vernikov tam ravno ne tare, so se lotili projekta ohranjanja starih krajev srbske tradicije. Slovenska država pod vodstvom Cerarjeve vlade pa ravna ravno nasprotno – v isti pokrajini zapira vaško šolo v Osilnici.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

15. 7. 2016 | Mladina 28 | Pamflet
Srbska skupnost na Slovenskem je s prostovljnimi prispevki obnovila pravoslavno cerkev v kraju Miliči v Beli krajini. Čeravno se vernikov tam ravno ne tare, so se lotili projekta ohranjanja starih krajev srbske tradicije. Slovenska država pod vodstvom Cerarjeve vlade pa ravna ravno nasprotno – v isti pokrajini zapira vaško šolo v Osilnici.
Tudi v Ljubljani so pred pravoslavno cerkvijo postavili novo pridobitev – spomenik Vuku Karadžiću, jezikoslovcu in zbiratelju ljudskih pesmi. Slovenski patrioti so malce pristrigli z ušesi, v Ljubljani najdemo malo morje spomenikov aktivistom OF, ne pa piscu nekoč temeljne slovnice in jezikoslovcu Jerneju Kopitarju, ki je bil mentor mlademu Vuku. Učenec ima spomenik, učitelj pa ne. Toda ta ignoranca domačih oblastnikov se ne konča pri pomnikih slovenske kulture, ta hip namreč vlada pripravlja zakon, ki bo slovenščini na račun angleščine vzel absolutni primat na fakultetah. Ministrica Maja Makovec Brenčič pravi, da sprememba pomeni darilo novim generacijam študentov, ki da bodo v prihodnje bolj suvereno vstopali v mednarodni prostor. Za lažjo pot v emigracijo bodo v naslednjem projektu na Štajerskem v poklicne šole vpeljali kar nemščino kot osrednji jezik, s čimer bodo bodočim mojstrom olajšali iskanje službe v bližnji Avstriji, v Sloveniji pa se bo na ta račun znižala brezposelnost.
Tako Cerarjevi. V prostorih Slovenske matice, te starodavne nacionalne institucije, je bil pred dnevi posvet »Zagovor slovenščine«. Na njem je nastopil največji med kulturniki Boris Pahor. Stoletni metuzalem in akademik je zapretil, da če bo SAZU podprl to vladni zakon, po kateri bodo slovenski predavatelji predavali slovenskim študentom v tujem jeziku, bo protestno izstopil iz akademije. Veliki pisatelj se spominja časov fašizma, ko so ga v šoli slovenski učitelji poučevali v italijanskem jeziku. Evropski parlament je za državljana Evrope nedavno izbral Evgena Bavčarja, filozofa, fotografa in borca za pravice slepih, ki že desetletja domuje v Parizu. A lavreat je opustil slavnostne bankete in prišel v prostore Matice, kjer se je zgroženo čudil predlogu Cerarjevih, saj kaj podobnega v Franciji ne bi bilo mogoče. A ne le to, z ruske akademije znanosti in umetnosti je prišlo podporno pismo, napisano v izbrani slovenščini in z ruskim prevodom, ki ga je podpisalo dvajset uglednih znanstvenikov.
Kdo bi na volitvah 2014 pomislil, da bodo ruski intelektualci branili slovenski jezik pred zmagovito Cerarjevo vlado? Manjka samo še, da bi Vladimir Putin v govoru pred kapelico pod Vršičem pozval k zaščiti slovenščine.
A problem se ne konča pri jeziku. Očitno se bodo morali državljani pripraviti na permanentni boj z vladno aroganco. V Šmartnem ob Paki so vladni predstavniki sklicali ljudsko tribuno, na kateri so hoteli domačinom predstaviti popravljeno traso hitre ceste na Koroško. Namesto načrtovanega uničenja obsežnih površin polij in prirode, so v Cerarjevi pripravili rešitev, po kateri bo pokončano manj kot 90 odstotkov predvidenih površin. A na ta cinizem so se domačini odzvali tako, da so z žvižgi prekinili predstavitev, vladni administratorji pa so jo potem osramočeno popihali. In res – kakšen napredek je to, če pri tem zbrišeš s sveta najlepši del okolja tamkajšnjih staroselcev?
Primer ni le slovenski, v Franciji pripravljajo gradnjo novega letališča namesto premajhnega v Nantesu. Vlada je sklenila, da ga postavi v pokrajini Notre-Dame-des-Landes za ceno opustošenja 1.650 hektarjev polj, gajev, gozdov in malih vasic. A domačini so se uprli ter že 40 let bijejo bitko za ohranitev svoje pokrajine. Vmes so oblastniki leta 2012 poslali v akciji Cezar 1.500 policistov, da odstranijo tam živeče protestnike. Udarili so z vso silo: s slepimi naboji in z granatami solzilcev, toda domačini se niso dali. Legendarni Michel Tarin je izvedel celo gladovni štrajk dolg 28 dni, po katerem je predsednik Holland ustavil policijsko akcijo.
Za pravice je treba boriti in vztrajati! No, z vodo bo odslej na Slovenskem lahko, saj je poslanska večina zapisala pravico do pitne vode v ustavo. Odslej nas bo čuvala ustava in se lahko prepustimo mirnemu spancu?
Nikakor, v Ljubljani župan Zoran Janković s svojimi načrtuje dolg kanalizacijski vod, ki bo fekalije iz bližnjih krajev speljal v čistilno napravo prav prek vodovarstvenega območja. V državi sicer obstaja ARSO, profesionalna agencija, ki skrbi za okoljske standarde, ki pa v projektu ni zaznala nič spornega. Izvajalci namreč pravijo, da bodo položili cevi, ki bodo neprodušno zatesnjene. Pri Zevsu, kdo pa lahko zagotovi, da cev že čez leta ne poči, da material ne popusti! Zadošča, da pogledamo to, kar je vidno, se pravi cestne in stanovanjske gradnje, ki že po nekaj letih popokajo in se vdajo curljanjem deževnice.
Kaj se bo zgodilo, če kakšna izmed fekalnih cevi začne puščati? Garancije aparatčikov tu ne štejejo, modra oblast pač gleda desetletja in stoletja v prihodnost ter odpadnih voda nikakor ne napeljuje čez zajetja pitne vode.
In Cerarjeva vlada? Ta ima zdaj vodo v ustavi, take malenkosti se nje pač ne tičejo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.