Med banano republiko in farsičnim cesarjem

Bernard Nežmah

25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Pamflet

Vladavini SMC so se sredi tedna zoperstavile vse stranke. Koalicijski SD in Desus negodujeta nad dogovorom zdravstvene ministrice s Fidesom, SDS jo interpelira, NSi in stranka Bratuškove jo kritizirata, ZL pa se je oprijela shizofrene drže. Pravi, da bi morala vlada oditi, toda za interpelacijo ne bo glasovala. Razlogi za odhod vlade so namreč po njenem drugačni, kot jih navajajo Janez Janša in tovariši. Skratka, stranka Luke Mesca je hkrati proti vladi, a vrag ne daj, da bi ta padla!??

A bolj kot parlamentarni spopadi je zadnjič udarila nacionalka v oddaji »Tarča«, posvečeni bogatemu razredu dobaviteljev medicinske opreme. Novinarke Lidija Hren, Erika Žnidaršič in Breda Štivan Bonča so namreč zbrale goro dejstev, ki je pretresla pol države. O posameznih primerih so resda že dolgo pred tem pisali različni mediji, toda tokrat so problem zastavile neizpodbitno nazorno. Ena bolnišnica plačuje za enake nadomestne kolke še enkrat več kot druga, cene zdravil se razlikujejo med seboj za nekaj večkratnikov. A nacionalka je tokrat naredila še korak več: z ekipo je odšla na Finsko in Švedsko, kjer ob bistveno višjem standardu plačujejo za iste izdelke tudi nekajkrat več kot slovenske bolnišnice.

In kaj je porekla ministrica Milojka Kolar Celarc? Povedala, je, da se bodo lotili problema sistematično in dosegli rešitev v letu in prek. Še več, zadevo bodo reševali tako, da bodo na ravni EU uvedli skupne standarde. Preprosto, storila bo vse, da bi nič ne naredila.

V državi imamo očitno red poslovnežev, ki spadajo med milijonsko plačane biznismene zgolj zato, ker so posredniki. To, kar bi bolnišnice lahko kupile same, jim kupijo oni z mastno šticungo. Ta korupcija v zdravstvu je tudi povod za zdravniško stavko, saj so zdravniki ogorčeni, ko vidijo, kako kramarski preprodajalec rokavic zasluži vsote, ki jih sami nikoli ne bodo videli. Vendar ministrica oddaje ni razumela. Tako kot je nacionalka financirala delo novinarjev, tako bi zdravstveno ministrstvo vsote, ki jih namenja PR službam, lahko investiralo v ekipo, ki bi se odpravila po svetu in proučila, kako za desetine milijonov znižati nepotrebne stroške. Toda ne, namesto da bi se lotilo konkretnih akcij, bo raje snovalo nove papirnate reorganizacije.

Legendarni hrvaški sociolog Josip Županov je bil skeptičen do vključevanja jugoslovanskih držav v EU: če bodo prepisale evropske direktive, to nikakor ne pomeni, da bodo spremenile svoje dosedanje prakse, princip delovanja bo v glavnem ostal nespremenjen.

In aktualna vlada počne ravno to: namesto da bi z inšpekcijskimi službami oglobili podjetnike, ki ne spoštujejo pravic zaposlenih, bodo sprejeli sveženj novih zakonov. Kot da pravno varnost ustvarjajo zakoni in ne agilna izvedba zakonodaje.

Sicer pa je pravosodni minister Goran Klemenčič sklenil obračunati s svojim naslednikom med preganjalci korupcije. Pripravil je zakon, po katerem predsednik KPK ne bo več »zacementiran«, ampak ga bodo lahko razrešili. Njegovo odstavitev bodo lahko zahtevali poslanci, če vodstvo KPK ne bo spoštovalo strokovnosti, poštenosti, vestnosti in nepristranskosti. Na prvi pogled razumljivo, toda če primerjamo razrešitev predsednika računskega sodišča, opazimo bistveno razliko – tam je vzrok razrešitve, če ta ne spoštuje zakonov in ustave. Za glavo Borisa Štefaneca pa bo zadoščalo, da bo skupina poslancev ocenila, da ni vesten in nestrokoven. Popolna nebuloza, ki je pod standardi, ki varujejo prvega med računskimi sodniki. Kar je posebej cinično, če vzamemo primer sodnika, katerega sodbo Francu Kanglerju je razveljavilo Ustavno sodišče zaradi kršenja zakonov in ustave, poslanska večina SMC pa ga je hotela povzdigniti za vrhovnega sodnika.

A še bolj usodno je početje gospodarskega ministra Zdravka Počivavška. Ker je avtomobilski gigant Magna Steyr napovedal, da bo postavil tovarno v Hočah kar na kmetijskih poljih, se je vmešal sam minister. Najprej so poskušali prepričati avstrijske poslovneže, da obrat postavijo v kakšen obstoječ industrijski objekt, vendar so ti zaradi bližine mariborskega letališča vztrajali pri želeni lokaciji. In kaj stori resorni minister? Začne pripravljati zakon, po katerem bodo lahko razlastili kmete, ki zdaj tam obdelujejo zemljo!!!!!?????????????????

Da bo multinacionalka lahko dosegla ekstra profit, bo Cerarjeva vlada s posebnim zakonom razlastila uporne poljedelce. Vlada, ki pelje državo v banana republiko. Saj namesto, da bi branila zakone in ustavni red, te spreminja po željah potencialnega investitorja. Takojšen razlog za interpelacijo, ampak …, ker jo je vložila SDS, nima podpornikov.

Mladinska knjiga je pred dnevi izdala monografijo o cesarju Francu Jožefu. Pomembno delo, saj razširi politično zgodovino za poldrugo stoletje. A obenem tudi zelo aktualistično. No, resda nimamo več cesarjev, smo pa doživeli revival cesarske prakse. Stari monarh je imel navado sprejemati podanike v avdienco. Se pravi, namesto da bi ti lahko dosegli svoje zahteve prek parlamenta in pri vladi, so se neposredno obračali na vladarja, da reši njihove probleme. Ljubljanski župan Zoran Janković, ki je že pred leti uvedel avdienco, je zadnjič dobil na nacionalki celourno oddajo, v kateri so se meščani naslavljali nanj z željami. In enemu pritožnikov nad vandalizmom v mestni garažni hiši je dejal: pokličite policijo, pokličite redarje, če pa to ne bo pomagalo, potem pokličite mene osebno, bom jaz naredil red v garažni hiši!

Franc Jožef kot farsa.