Premierova maša

Heni Erceg

6. 1. 2017  |  Mladina 1  |  Hrvaška

Pojavil se je med dvema oddajama z versko vsebino na Hrvaški televiziji, medijski izpostavi Kaptola, in prebral poslanico »dragim Hrvaticam in Hrvatom«, dolgo osem minut. Iz te dolgočasne pridige premiera Plenkovića je bilo mogoče razbrati, s kakšnimi neverjetnimi uspehi se ponaša Hrvaška – vse je seveda pripisal svoji vladi, čeprav so jo z največjimi mukami skrpali skupaj šele pred dobrim mesecem. Na programu javne televizije, ki se že prav neokusno duši pod neverjetno minutažo pridig, maš in drugega katoliškega poneumljanja, se je tako pojavila še ena pomembna novost – premierov prednovoletni nagovor državljanom. Ker je bil to zgolj še en prispevek k vladavini populizma, predsednik vlade ni zamudil priložnosti za ganljivo zahvalo avtokratskemu prvemu predsedniku Franju Tuđmanu, brez katerega »ne bi bilo Hrvaške«, pa tudi braniteljem, brez katerih prav tako »ne bi bilo Hrvaške«. S to poslanico je opozoril na neizmerni humanizem svoje vlade in namignil, kako se bodo v skladu z njim delila proračunska sredstva.

Že pred božičem je med tiste, »brez katerih ne bi bilo Hrvaške«, razdelil ključe več kot sto novih dragih avtomobilov, minister za branitelje pa je napovedal, da bo ob letu osorej država veteranom poklonila še enkrat več, torej 215 limuzin, vozila pa bodo dobili tudi pripadniki Hrvaškega obrambnega sveta. Torej ekipa, ki se je v Bosni borila za uresničitev znanih načrtov Franja Tuđmana o priključitvi dela BiH Hrvaški, njeni pripadniki pa niso nikoli živeli na Hrvaškem. Privilegiji, ki so jih pripadniki te tuje vojske že uživali, a jih je vlada SDP odpravila, se zdaj vračajo, da bi se »popravila krivica«, denar za nove braniteljske ugodnosti je v proračunu že zagotovljen, novi zakon pa bo izenačil pripadnike Hrvaške vojske in HVO. S tem bodo kasto, ki jo že več desetletij obravnavajo kot temeljni kulturni spomenik, dodatno podmazali, pri čemer ni nikomur mar za politične odnose z Bosno ali za to, da bo izenačenje pravic tistih, ki se niso nikoli vojskovali na Hrvaškem, z že tako velikanskimi ugodnostmi domačih braniteljev državo stalo ogromno denarja. Isti zakon napoveduje tudi odpravo roka, v katerem naj bi bilo mogoče pridobiti pravice do državnega denarja, zato je treba računati na nekaj tisoč »na novo obolelih« veteranov.

Vsekakor smo v premierovi poslanici z lahkoto zaznali, da se njegova pogosto razglašana »socialna občutljivost« pravzaprav nanaša izključno na povečevanje pravic braniteljske populacije. Utrditi mora krhko koalicijsko vlado, in kaj bi bilo lažjega, kot to zagotoviti tako, da s prozornimi populističnimi ukrepi podkupiš prav tisti del družbe, na katerega se Plenkovićeva nacionalistična stranka od nekdaj zanaša, torej tistih več kot pol milijona braniteljev in njihovih svojcev, poleg množice različnih nacionalističnih skupin, cerkvenih skupnosti … Kakorkoli že, proračunski izdatki se noro povečujejo, a ne zaradi vlaganja v proizvodnjo in nova delovna mesta, ampak sredstva porabljajo za branitelje in vojsko, tudi za oborožitev, saj vlada že kupuje nova bojna letala, obrambni minister pa zatrjuje, da »ne bomo dovolili, da se ponovi leto 1991«. Njegove besede so pravi balzam za domača nacionalistična ušesa, čeprav se v resnici draga vojaška oprema kupuje po ukazu zveze Nato, ki bi iz Hrvaške rada napravila svoj mali ščit pred »sovražniki« na vzhodu.

Premier pa ni posebej »socialno občutljiv« samo za branitelje in vojsko, ampak tudi sam zase, zato je v proračunu predvideno kar 50-odstotno povečanje sredstev za njegov urad. V državi neizmernih socialnih razlik, iz katere se vsak dan izseljujejo strokovnjaki vseh profilov, ki iščejo primerno plačana delovna mesta, je vlada sprejela proračun, ki bo razlike le še poglobil in še povečal privilegije braniteljske in politične kaste. Nobene socialne občutljivosti ni opaziti pri obravnavi popolnoma deprivilegiranih upokojencev ali delovnih invalidov in skupine najšibkejših, ki od države prejemajo sramotnih 50 evrov pomoči, čeprav je v državah, kjer je življenjska raven precej nižja, ta znesek veliko višji, v Srbiji na primer 200 evrov, v revnejši Bosni pa 250. Ko so premieru pod nos pomolili te podatke, je zgolj zamrmral, da si bo »prizadeval za rešitev tega vprašanja«. Prav tako, kot bo rešil tudi vprašanje plošče z ustaškim napisom, ki še naprej nemoteno stoji v bližini nekdanjega koncentracijskega taborišča Jasenovac.

Dobro ve, da civilni invalidi ne bodo postavili šotora pred njegovim uradom, tja ne bodo prinesli plinskih bomb in postavili ustaškega napisa »Za dom spremni«, nato pa več mesecev z grožnjami ustrahovali ljudstvo, kot so počeli tako imenovani branitelji. In uspešno dosegli vse, kar so si zastavili. Tako je zdaj vodja te skupine, ki prejema 3500 evrov pokojnine na mesec, dobil božično darilo na dragocenih štirih kolesih. Hrvaška torej v novem letu nadaljuje, kjer se je ustavila lani, z istim sprevrženim sistemom vrednot in zagotavljanjem ogromnih proračunskih sredstev tistim, ki že 25 let živijo od trgovanja z nacionalizmom, veliki skupini političnih in strankarskih uradnikov ter ogromni braniteljski populaciji, varčuje pa pri izobraževanju, da o kulturi niti ne govorimo. Četudi je prav ta država žalostni evropski rekorder po številu mladih, ki asocialno ždijo doma, ne iščejo dela in se ne šolajo. Pa vendar, vladi nikakor ne manjka sarkazma, saj se hvali s pocenitvijo otroških avtomobilskih sedežev in zmanjšanjem stroškov pogreba, torej odhoda na oni svet. Tisto vmes tako ali tako hitro mine.