Trumpade prekrile prašne delce
Med turizmom, izginulimi drevoredi in žrtvovanim okoljem
Ena osrednji vesti je bila v zadnjih dni številka 4,17 milijona turistov, ki so lani prišli v Slovenijo. Mediji so se ob tem razpisali s hvalnicami o rekordu, dodajali, da je bilo 10,77 milijona nočitev, in postregli še z listo najrazličnejših odstotki rasti. Dobili smo vse informacije razen najpomembnejših: kolikšne so plače turističnih in gostinskih delavcev. Turizem je industrija, ki slovi po najbolj brutalnem izkoriščanju delavcev. Kjer veliki biznis kuje sanjske dobičke, medtem ko so množice plačane na uro in ostajajo brez resne pravne zaščite in brez redne službe.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Ena osrednji vesti je bila v zadnjih dni številka 4,17 milijona turistov, ki so lani prišli v Slovenijo. Mediji so se ob tem razpisali s hvalnicami o rekordu, dodajali, da je bilo 10,77 milijona nočitev, in postregli še z listo najrazličnejših odstotki rasti. Dobili smo vse informacije razen najpomembnejših: kolikšne so plače turističnih in gostinskih delavcev. Turizem je industrija, ki slovi po najbolj brutalnem izkoriščanju delavcev. Kjer veliki biznis kuje sanjske dobičke, medtem ko so množice plačane na uro in ostajajo brez resne pravne zaščite in brez redne službe.
To medijsko veselje pisanja o gospodarskih rekordih ima tradicijo še iz dobe partijske Jugoslavije, kjer so dnevniki na naslovnicah poročali o rekordnih izkopih premoga, junaški stahanovci pa so živeli mizerno življenje. Veliki Alija Sirotanović, ki so ga ovekovečili celo na bankovcu, je umrl v bedi.
Da je množični turizem izredno močan uničevalec okolja, je tema, ki medije ob rekordnem slavju ne zanima. No, ne le v Benetkah, tudi v Barceloni se upirajo turistični ekspanziji. Prejšnji teden so tam sprejeli moratorij na gradnjo hotelov!?? Ja, mestna uprava je uslišala nejevoljo meščanov, ki se počutijo okupirane in izgnane iz mestnega središča. Za drugo največje zlo poleg brezposelnosti ne štejejo denimo emigrante temveč turizem. Zaradi njega se izseljujejo iz centra, cene najemnin za stanovanja skokovito rastejo, promet je infarkten, v nekoč priljubljenih kavarnah pa namesto prijateljev srečujejo samo še trume turistov.
Fokus, ki ga določajo mediji, je npr. v Ljubljani usmerjen izključno v zidavo in asfaltiranje mestnih ulic. Mestna uprava, ki se je bohotila z naslovom zelene prestolnice Evrope, je v najboljšem primeru zasadila nekaj drevesnih debelc med tlakovce Slovenske ceste, kaj drugače kot v začetku 19. stoletja, ko je bil osrednji mestni projekt snovanje Lattermannovega drevoreda, o čemer pripoveduje prodorna knjiga »Kultura vrtov«, ki jo napisala Ines Unetič. Drevored je bil zasnovan v širini 19 metrov in dolžini skoraj pol kilometra!!! To je bil čas, ko so si politiki in veljaki namesto z betonom gradili spomin z zelenjem. Princ Evgen Savojski je znameniti Belvedere zasajal 29 let! Seveda v tekmi s cesarjem Francem drugim (1768-1835), ki je tako častil botaniko, da je med ljudstvom dobil ime cvetni cesar. No, župan Zoran Janković se bo zapisal v zgodovino kot asfaltni župan.
Hvalospev mestni prirodi postaja še toliko pomembnejši v sedanjosti, ko onesnaženi zrak krajša življenje meščanov. V prvem mesecu leta je bila v glavnem mestu dvajset dni količina prašnih delcev daleč nad dovoljeno mero. Medicina opozarja, da zaradi njih otroci trpijo astmo, meščanom pa za tri leta skrajšujejo življenja. A ne v mestu ne v državi nikakršnih ukrepov. Tudi mediji nevarno onesnaženega zraka ne držijo za stalno topiko, zdaj so skupaj z vlado udarili spet po tobaku. Tu je sistem rigorozen: zviševanje cen tobačnih izdelkov, prepovedi kajenja, nove zastrašujoči ovitki cigaretnih škatlic. V časopisih se pojavljajo celo članki, ki poantirajo, da bi bilo najbolje izgnati tobak in tobačno industrijo s planeta Zemlje. Toda kadilec se igra le s svojim zdravjem, medtem ko mestni promet tolče po vsem prebivalstvu. A mestna oblast pripravlja nove garažne hiše in planira še podvojiti število turističnega prometa.
Ta hip je skrb za okolje popolnoma izločena iz agend mestnih in državnih oblasti, okoljske organizacije pa so predvsem tiho, ko gre za konkretne zadeve. Mimo Ajdovščine je vladni aparat sklenil položiti nov plinovod, ki bi v širini 60 metrov tekel prek njiv in sadovnjakov. Visoki uradnik je pač z ravnilom potegnil najkrajšo črto, čemur se domačini upirajo v imenu razuma: zakaj, bi ne potegnili plinovoda raje ob hitri cesti?
Pod vladavino Mira Cerarja mlajšega se kmetijstvu slabo piše. A ne le zaradi premiera, tudi zaradi medijev in javnega mnenja, ki je pišmeuhovsko. Množice razburi dnevno vsak ukrep Donalda Trumpa, ki uteleša poslednje zlo. Odkar je zmagal na volitvah, se celo o nekoč zločesti islamski državi skorajda ne govori. Vesti o bitki za Mosul v osrednjih dnevnikih in televizijah več ne najdete. Ne, da bi ameriškega predsednika ne smeli pozorno motriti, toda z razmahom trumpad, ki medijsko secirajo njegovo vladanje, nastaja vakuum. Vsa pozornost in ves aktivizem se lepita nanj, medtem ko vitalni problemi Slovenije ostajajo neopaženi.
V Franciji je priljubljeni neodvisni predsedniški kandidat Emmanuel Macron izdelal program svoje morebitne vladavine. Med drugim načrtuje pomoč mladini v višini 500 evrov ob dopolnjenem osemnajstem letu. Ne ček kar tako, temveč vsoto, ki jo bodo lahko porabili za nakup knjig, ogled teatrov in drugih dejavnosti kulture. Kaj pa na Slovenskem? Ekipa kulturnega ministra Toneta Peršaka pripravlja nov odlok, po katerem bodo ukinili zaslužek od knjižnične izposoje za knjige, slikanice in stripe, ki so krajši od 47 strani. Del kulturnih ustvarjalcev bo tako ob del prihodkov.
In to v času, ko je Cerarjeva vlada ugotovila, da je proračun bogato napolnjen in zato zvišuje plače javnih uslužbencev, policistov, zdravnikov in pokojnine. V blagostanju bo del prebivalstva deležen proračunske nagrade, avtorjem slikanic, pesniških zbirk in kratkih tekstov pa bodo odvzeli dosedanje prihodke!????
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.