Besede spomenikov

Bernard Nežmah

14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Pamflet

V Ljubljani so postavili spomenik pisatelju Borisu Pahorju, kar je povzročilo kar nekaj ostrih polemik. S postavljanjemmonumentov je vedno križ. Letos mineva šeststo let, odkar je Martin Luther v cerkvi v Wittenbergu objavil 94 tez kritike proti tedanji papeški oblasti, prodaji odpustkov in drugih nečednosti vatikanskih mogotcev. Ta rojstni kraj protestantizma so slavili tudi v drugi polovici 19. stoletja, ko so postavili novo cerkev v Wittenbergu, na posvetitev pa je prišel sam nemški cesar Viljem II., ki pa je na bronasto plaketo postavil portret samega Sebe in ne Luthra.

Spomeniki živim vladarjem so seveda neokusna oblika samodrštva, toda slovenski Pahor ni vladar, ampak metuzalem, ki uteleša žrtev fašizma, nacizma in komunizma v enem. Če za koga velja izjema, vsekakor zanj.

A pri postavitvi njegovega spomenika se je pokazalo, da je bila komisija pri mestu Ljubljana, ki odloča o postavitvi spomenikov, odločno proti in jo je na koncu preglasil ljubljanski župan, ki je izrekel svoj placet! Pri tem je zanimivo, da je o usodi skulpture, ki zaseda vsega kvadratni meter travnika v Tivoliju in meri dva metra v višino, temeljito razpravljala obširna skupina spomeniških svetovalcev.

V prestolnici zadnja leta kot za stavo podirajo mogočna drevesa, ki merijo deset metrov in več visoko. Ali ima mestna občina tudi zanje široko sestavljeno strokovno komisijo, ki bi odločala o njihovem življenju in smrti? Nak, za rojstvo drobnega spomenika - ki je le stvar estetike in sholastične dileme, ali lahko personi, ki šteje 103 leta, postavimo spomenik letos, ali moramo počakati, da poprej umre – odloča na seji posebni forum poklicanih. Z vitalnim vprašanjem sekanja drevesnih metuzalemov pa odpravi nevidni mestni birokratek ali dva!????

Moderna politika se po drugi strani dogaja kot permanentno postavljanje medijskih spomenikov. Šolska ministrica Maja Makovec Brenčič je v nekaj dnevih doživela dva slavilna intervjuja v dveh osrednjih dnevnih časopisih. Tu seveda hvala bogu ni komisije za medijsko spomeniško varstvo.

Ko je na Prevaljah podjetje Lek odprlo novo tovarno, je nacionalka pokazala posnetek iz delovne hale. Med zaposlenimi smo lahko uzrli postavico v beli kapici, ki je na las podobna državnemu premieru. Ne, ni bilo naključje, prispevek je v nadaljevanju potrdil, da se je med personal pomešal sam Miro Cerar, ml.

Mož očitno še ni opazil, da se je spremenil v voditelja, ki mu na naslednjih volitvah grozi, da bo doživel najhujši poraz zmagovalca v slovenski zgodovini. In kot stvari kažejo, tudi ne verjame časniku Delo, ki ga je v svojem barometru postavil na sedemnajsto mesto priljubljenosti med dvajsetimi top politiki. Tu je njegovo skepso sicer razumeti, vodja najbolj priljubljene stranke SDS Janez Janša v Delovih anketah vsakič izpade z liste, a glej čudo – anketiranci nepriljubljenega politika naslednji mesec vsakič znova postavijo za najbolj priljubljenega med outsiderji.

Negativni spomenik pa je postavila medijska hiša Nova TV poslancu združene levice Mihi Kordešu. Objavila je njegovo fotografijo izpred let, na kateri zlomljen od alkohola leži mrtvo pijan. Nova TV, ki ima dragoceno vlogo v širjenju medijskega spektra svobode, je tokrat udarila povsem mimo. Ko bi bil poslanec veliki borec proti alkoholu, bi še razumeli, da izpostavijo njegovo protislovno podobo. Ako bi v takem položaju našli šefa Rdečega križa in nekdanjega ministra Dušana Kebra, ki je sistematično preganjal alkohol, bi stvar seveda imela smisel.

Degradirati opozicijskega poslanca z objavo starih podob iz mladostnega še nepolitičnega bivanja pa je le klasični napad ad personam.

Brez spomenika, a s polno malho denarja je podjetje Manicom. To se ukvarja s čiščenjem poslopij, pri čemer pa ga preganja inšpekcija, ker zaposlenim ni plačevalo socialnih prispevkov. Če čistilki za redno delo ne plačuješ zahtevanih prispevkov, je to klasična oblika ropa. Le da, če ji zmikavt pri belem dnevu iz torbice izmakne sto in nekaj evrov, ga bo tam stoječi policist jadrno zgrabil in predal tožilstvu v pregon. Ko pa to počne čistilno podjetje in zoper njega celo uradno protestirajo sindikati pri mestni občini Ljubljani, ta nonšalantno še naprej posluje z njim. In tako iz proračuna plačuje nekoga, ki krši osnovne delavske pravice!??

V histerični fazi je sicer spomenik Cerarjevi vladi v podobi drugega tira. Milijardni projekt mora potekati hitro in v veliki naglici, da bi ne slišal racionalnih kritik. Skupina številnih ekspertov od ekologov, montanistov, fizikov, pravnikov, arhitektov, gradbenikov in strojnikov je pod vodstvom dr. Jožeta Duhovnika izdelal varianto v vrednosti 800 milijonov in z napovedjo, da je moč projekt izvesti v 4 letih. Bistveno cenejši, okoljsko prijaznejši in hitrejši projekt torej. In reakcija vlade? Se je razveselila še enega izziva, ob katerem lahko na novo prouči protipredloge in z njihovo pomočjo pristopi k izgradnji?

Ne, zdaj se ne smemo ustavljati, zadevo je treba čim hitreje pognati. A bogastvo države so prav državljani, ki v izziv državnemu aparatu ponudijo alternativne predloge. Tako nekako se je slišalo Mira Cerarja ml. pred zadnjimi volitvami.