
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Pamflet
Kjer se cedita trušč in golosek
Referendumska pobuda, posek gozda za potrebe lakirnice in legalizacija povečane zvočne onesnaženosti
Pisalo se je leto 2012, ko so v parlamentu izglasovali prelomni zakon, ki je zapečatil TEŠ 6. Takrat je skupina državljanov poskušala z referendumsko pobudo ustaviti gradnjo, a pri preverjanju osebnih podatkov podpisnikov se je izkazalo, da jih nekaj ni bilo formalno pravilnih in potrebna številka 2.500 je padla.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

26. 4. 2017 | Mladina 17 | Pamflet
Pisalo se je leto 2012, ko so v parlamentu izglasovali prelomni zakon, ki je zapečatil TEŠ 6. Takrat je skupina državljanov poskušala z referendumsko pobudo ustaviti gradnjo, a pri preverjanju osebnih podatkov podpisnikov se je izkazalo, da jih nekaj ni bilo formalno pravilnih in potrebna številka 2.500 je padla.
Ko je bila orjaška termoelektrarna dokončana, se je usula serija kritik nad korupcijo in finančno nevzdržnim projektom, vrstile so se obtožbe, ovadbe in parlamentarna komisija v zadnjih mesecih pospešeno išče odgovorne za tedanje rabote. A večina post factum angažiranih kritikov se pred tem ni vključila v zbiranje podpisov, s katerim bi lahko že pred leti enostavno zablokirali pogubno gradnjo.
Sedaj raste novi TEŠ 6 v podobi drugega tira. Seveda v smislu histerične hitrosti, zaradi katere ni časa za presojanje in primerjavo vladnega predloga z dvema konkurenčnima. Različne ankete javnega mnenja prinašajo ugotovitev, da večji del prebivalstva pritrjuje ekspertnim kritikam, da je projekt odločno predrag.
Po parlamentarnem izglasovanju je v Odmevih gostoval Metod Dragonja, večkratni minister in eden odgovornih za izvedbo projekta. Toda njegove besede so presenetile, saj je mož v finančni konstrukciji pokazal na nekaj lukenj: ni dokončno, da bo Evropska unija denarno podprla gradnjo, in ni jasno, ali bo Madžarska primaknila napovedani delež. Hopla? Vlada je malo poprej utemeljevala neizprosno naglico, češ da bo drugače »evropski« denar izgubljen? Reč je torej že v začetku razvidno vprašljiva, saj lahko nosilne pol milijarde v hipu izhlapi.
Zato je pred državljani prelomni trenutek: če menijo, da je napovedana oblika gradnje drugega tira zgrešena, se lahko preprosto angažirajo in podprejo akcijo zbiranja podpisov za referendumsko pobudo, ki jo vodi državljan Vili Kovačič, isti, ki se je angažiral že pri sorodni akciji zoper TEŠ 6.
Potreben je iskalni klik, tisk pobude, izpolnitev obrazca, podpis in poštna pošiljka na Kovačičev naslov. Gre kajpak za svobodno voljo, vendar tisti, ki tega ne bo storil, pa bo potem bentil, kako salamensko draga je bila gradnja drugega tira, bo primer kritikastra. Ki se mu preprosto ni ljubilo biti akter državotvornih dejanj, sedaj pa postopa kot salonski kritik.
Te dni je bil nagrajen Uroš Macerl agens movens Eko-kroga. Za zgledno državljansko čuječnost ga ni nagradil predsednik Slovenije, pač pa mednarodna Goldmanova okoljska fundacija, ker je s svojimi nekajletnimi akcijami uspel obvarovati Trbovlje pred nevarnim kurjenjem petrolkoksa in odpadkov v Lafargovi tovarni cementa.
A Macerl ni pisal le člankov in peticij, temveč je širno energijo vložil v proučevanje zakonodaje, pravne ugovore in protestne akcije tako v domačem kraju kot v Ljubljani. Državljanske akcije zahtevajo več kot pritisk na klik!!!
Projekt lakirnice Magne v Hočah je dosegel novo stopnjo absurda. Na eni strani triperesna vladna deteljica: premier Miro Cerar ml., gospodarski minister Zdravko Počivavšek in kmetijski minister Dejan Židan, ki prvima z molkom asistira. Na drugi trpka realnost v novi fazi: zdaj planirajo posek 70 ha tamkajšnjega gozda, da bi na njem osnovali nadomestna kmetijska zemljišča!!! Toda tokrat se je uprla sosednja občina Miklavž na Dravskem polju, ki je zaskrbljena zaradi goloseka. Do tal posekati ogromen gozd pomeni izzivati nevarnost viharjev, saj bi izgubili gozdni vetrobran, povrh pa bi odpravili gozd, ki zadržuje vlažnost in ureja mikroklimo. In smo pri absurdu modernosti, ko izbrance za mestne in državne nagrade skrbno presojajo številne komisije, totalni posek gozda pa je svojevoljna odločitev političnega emisarja multinacionalke Magna. S kakšno lahkoto se Cerarjevo moštvo loti uničenja večstoletne naravne krajine!!! Kdo lahko kar čez palec zradira slovensko hosto z državnega zemljevida?
V prestolnici so letos izbrali nagrajence, ki so veliko storili za glavno mesto. Za junaka so postavili prvega moža BTC-ja, ne pa koga izmed aktivistov, ki poskušajo mesto in meščane obvarovati pred škodljivim hrupom. Še več, projekt Joca Pečečnika, ki kani na parceli Plečnikovega stadiona postaviti neboderne stolpnice, je dobil dovoljenje ARSA. Če je bila v preteklosti ovira gradbeni hrup, ki bi teroriziral sosesko, tega več ni. Preprosto: župan Zoran Janković je s svojim glasovalnim strojem spremenil dolgoletne omejitve hrupa v tej četrti in dovolil bistveno višjo zvočno onesnaženost.
So ga medtem obiskali tožilci in spisali ovadbo, ker je za potrebe zaslužka Pečečnikove firme meščanom drastično poslabšal bivanjske standarde? So zahtevali od njega argumente, zakaj je presodil, da je bila dovčerajšnja hrupna omejitev škodljiva za zdravje in zakaj jo je nadomestil z dovoljenjem za emisije občutno močnejšega trušča?
Je poskočila ministrica za okolje? Seveda ni. Cerarjeva vlada je dala ravnokar v javno razpravo osnutek uredbe o hrupu, s katero dramatično zmanjšuje zaščito prebivalcev pred hrupom gradbišč in cest!??????
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.