Nerazumnost kot norma

Bernard Nežmah

5. 5. 2017  |  Mladina 18  |  Pamflet

Na dan 27. aprila so na teve ekranih deževali partizanski filmi. Priložnost torej pogledati njihove predpostavke. V filmu »Planina Konjuh« z legendarnim Pavletom Vujisićem tako štirje partizani prek jase hitijo v zaklon. A na puškinih muhah jih drži skrita nemška četa, ki pa ne sproži, dokler so na planem, temveč šele takrat, ko pridejo v zavetje koruznega polja. Potem se požene za njimi in jih obkoli, pri čemer uspe partizanom pobiti polovico nemških vojakov. Film implicira, da so Nemci popolni kreteni. Namesto da bi nasprotnike pospravili z varnega zavetja, so raje pogubili levji del svojega moštva v postopku obkoljevanja. Še korak dlje je šla »Bitka na Neretvi« v prizoru, ko se v spopadu dvigne četnik z nožem v roki in zavpije – »Kolji!«, jasno naslednji hip ga že podre partizanski strel. Toda četniški borec se je odločil, da bo z nožem jurišal na partizanski vod, medtem ko ta strelja nadenj s puškami in je od njega oddaljen sto metrov!???? Popolni idiot. In še veliko bolj radikalno nemški vojaški vrh, ki vneto stiska obroče okrog partizanov, ti pa se jim na koncu izmuznejo prek znamenitega mostu v dolino Neretve, kjer gledamo epopejo množice partizanov, ki po široki in odprti dolini korakajo v svobodo. Wermacht, ki je vedno uporabljal letalstvo, je v tej ofenzivi avione uporabil samo za snemanje posnetkov porušenega mostu, svojih lovcev in bombnikov ni uporabil, ko je imel partizansko vojsko na dlani!??

Rdeča nit teh treh partizaneric je popolni vojaški kretenizem njihovih sovražnikov.

Seveda bi se vprašali: kaj ima to s sedanjostjo? Za potrebe nadomestne zemlje za kmete v zadevi »Magna« so lokalni oblastniki sklenili posekati orjaški del Rogoškega gozda. Kako je to mogoče? Za posek drevesa v gozdu potrebuješ gozdarsko dovoljenje, celo za odstranitev orjaškega drevesa izpred hiše potrebuješ serijo privolitev. Tukaj pa naj bi padel gozd na mah.

Tu kajpak ne gre za spopad iracionalne oblasti z domačimi vstajniki, ki so se organizirali v civilni iniciativi, da rešijo hosto, ki nosi zgodovinski pečat še iz časov Marije Terezije. Krajevna oblast si je namreč omislila pravno podlago. Tamkajšnji svetniki so na seji sklenili, da gozd prekvalificirajo v njivo, na kateri pa ne rabijo več dovoljenj za sečnjo gozda. To, kar so počeli žonglerji v cirkusu, zdaj počnejo krajevni politiki. Hokus pokus in gozda ni več!

Toda s stališča razuma je to skregano z vsako pametjo, le da nismo več v partizanskem filmu, temveč v realnosti, kjer je postala norost pravni akt normalnosti. Domačini Rogoze resda dokazujejo, da je šlo za zlorabo postopka, saj odlok o spremembi gozda v njivo sploh ni bil v javni razpravi. A ne glede na to: kako bi rekli režimu, v katerem oblast jemlje ljudstvo za norca?

Pred dnevi je vlada Mira Cerarja ml. začela postopek, po katerem bo za imenovanje šolskih ravnateljev potrebno soglasje ministra. Kdo bo vodil lokalno šolo, ne bo več stvar odločitve lokalne skupnosti, temveč volja šolskega ministra. Izjemno nevarni korak k absolutizmu, po drugi strani pa bije v oči diametralno različna strategija vlade v primerjavi z Rogoškim gozdom. Medtem ko je za izbor ravnatelja potreben nadzor vlade, pa za golosek 70 hektarov hoste, ki je uničujoči akt in ki pusti za seboj opustošenje krajine, ni potrebna niti javna razprava niti soglasje resornega ministra.

Samo pravosodje je v zadnjih tednih postreglo z dvema primeroma, ki kar kličeta k primerjavam. Zadeva Vaskrsić, v kateri so človeku zaradi 124 evrov dolga na dražbi prodali hišo, je bila za slovensko pravosodje stvar popolne pravne korektnosti. Toda Evropsko sodišče je odločilo drugače in državi naložilo visoko finančno odškodnino, ki jo mora plačati prizadetemu, ker mu je z nesorazmernim ukrepom odvzelo pravico do lastnine. No, Vrhovno sodišče je ob tej novici postreglo s podatkom, da je bilo v zadnjem desetletju 7.246 predlogov za izvršbo na nepremičnine zaradi izterjave terjatev dolgov pod 100 evrov, od tega je do prodaje nepremičnine prišlo v poldrugem odstotku. In kaj pomenijo te številke? Da so na dražbah prodali 100 stanovanj oz. hiš, ker je bil lastnik dolžan manj kot sto evrov!

Torej državni proračun tej stoterici že nakazuje orjaške odškodnine????

Redoljubni bralec bo kakopak protestiral, da je plačilni red temelj pravne države. Prav v istem času so mediji prinesli vest, da je družinsko podjetje Jankovićev »Electa Inženiring« razglasila insolventnost. Ima namreč za 18 milijonov dolga do upnikov, ki ga ne more plačati. Bodo sledile dražbe družinskega premoženja? Nak, njen direktor Damjan Janković je na sodišča vložil zahtevo za prisilno poravnavo. Upnikom prijateljsko ponuja deset odstotkov poplačila dolgov.

Kje je tu pravni red in enakost dolžnikov?

Tožilci so pred tedni lansirali zadevo, v kateri so dali na sodišče Janeza Janšo, ki da mora pojasniti, od kod mu 400 tisočakov. Reč je videti kot politični proces, še zlasti, če se spomnimo, da je postopek v iskanju vprašljivega premoženja začela KPK. Odmislimo pravno dimenzijo, da je zadeva zastarala oz. da je bil ta akt KPK odpravljen, in se spomnimo, kako je prvi mož KPK Goran Klemenčič takrat uprl svoj prst zoper dva – Janeza Janšo in Zorana Jankovića. Pri drugem je naštel celo nekajkrat višjo vsoto nepojasnjenega premoženja. Toda tožilstvo preganja le prvega!??