Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

 |  Mladina 19  |  Pamflet

Spet, izdajalci

Ameriški, afganistanski in slovenski primeri

Mediji so oblika demokratičnega nadzora nad oblastniki, čeravno v primeru ameriškega predsednika Donalda Trumpa molčijo tedaj, ko bi morali biti glasni. Ko je pred dnevi odstavil prvega moža FBI, so izpostavljali njegovo samovoljo in njegov vpliv nad tajno policijo. Vsekakor problem, toda nič v primerjavi z nedavnim napadom, ko je ameriški bombnik v gorah Afganistana odvrgel mega bombo, ki naj bi pobila več sto pripadnikov Al Kaide. Takrat je protestiral nekdanji predsednik Hamid Karzaj zaradi pretirane uporabe bombardiranja neznatnega sovražnika. Kar je pomenljivo, saj je bil izvoljen kot prozahodni ljubljenec in ne kot islamist, taliban ali alkajdovec. A zadeva je še bolj fatalna: vprašajmo se, kaj bi se zgodilo, ko bi sile zahodnih zaveznikov aretirale to skupino upornikov? Bi jih na mestu postrelili? – To bi bil zločin. Torej bi jim morali soditi oziroma jih poslati v taborišče za ujetnike. Ko skupino ljudi zgolj zaradi pripadnosti prepovedani organizaciji z magično bombo pobijejo na mah, četudi jim rečejo, da so izdajalci moderne civilizacije, je to zlom prava in človečnosti. Trumpu, ki je bil deležen ostrih kritik zaradi seksizma, gradnje zidu, prepovedi vstopa dela muslimanov v ZDA, množični mediji niso očitali ukaza hladnokrvnega poboja!??

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

 |  Mladina 19  |  Pamflet

Mediji so oblika demokratičnega nadzora nad oblastniki, čeravno v primeru ameriškega predsednika Donalda Trumpa molčijo tedaj, ko bi morali biti glasni. Ko je pred dnevi odstavil prvega moža FBI, so izpostavljali njegovo samovoljo in njegov vpliv nad tajno policijo. Vsekakor problem, toda nič v primerjavi z nedavnim napadom, ko je ameriški bombnik v gorah Afganistana odvrgel mega bombo, ki naj bi pobila več sto pripadnikov Al Kaide. Takrat je protestiral nekdanji predsednik Hamid Karzaj zaradi pretirane uporabe bombardiranja neznatnega sovražnika. Kar je pomenljivo, saj je bil izvoljen kot prozahodni ljubljenec in ne kot islamist, taliban ali alkajdovec. A zadeva je še bolj fatalna: vprašajmo se, kaj bi se zgodilo, ko bi sile zahodnih zaveznikov aretirale to skupino upornikov? Bi jih na mestu postrelili? – To bi bil zločin. Torej bi jim morali soditi oziroma jih poslati v taborišče za ujetnike. Ko skupino ljudi zgolj zaradi pripadnosti prepovedani organizaciji z magično bombo pobijejo na mah, četudi jim rečejo, da so izdajalci moderne civilizacije, je to zlom prava in človečnosti. Trumpu, ki je bil deležen ostrih kritik zaradi seksizma, gradnje zidu, prepovedi vstopa dela muslimanov v ZDA, množični mediji niso očitali ukaza hladnokrvnega poboja!??

Na Slovenskem pod streli premiera resda ne padajo ljudje, pač pa polja in gozdovi. Na okrogli mizi ob 70-letnici Biotehnične fakultete so univerzitetni razpravljavci izpostavili, da je zaradi nevarovanja najboljših kmetijskih zemljišč nevarno ogrožena samooskrba s hrano in da na njihova zaskrbljena pisma premier Miro Cerar ml. sploh ne odgovarja.

Na vladnem obisku savinjske regije se je ministrska ekipa sestajala z gospodarstveniki, podjetniki, župani in kulturniki, ne pa s kmeti in okoljevarstveniki, ki nasprotujejo trasi hitre ceste, ki bo pogubila skoraj sto hektarov plodne zemlje. Premier Miro Cerar ml. je sicer na začetku napovedal, da je zaskrbljen zaradi okoljskega onesnaženja celjske kotline, toda to je najbolj cenen PR. Od prvega moža vlade je pričakovati, da bo zagotovil sredstva za sanacijo in jo pognal v tek, ne pa, da pride na kraj »zločina«, kjer potoči okoljsko solzo. Njegova vlada je pripravila predlog sprememb Uredbe o posegih v okolje, ki predvideva bistveno skrajšanje postopkov presoje vplivov na okolje. Preprosto, kmetijska in gozdna območja se bo odslej lahko hitreje pozidalo. Zoper to je poslal pismo protesta Uroš Macerl, ki je nedolžno zahteval, da se podaljša čas javne razprave. Cerarjevi so namreč pretkano skrajšali čas za odziv državljanov in njihovih pripomb, saj so času za pripombe namenili dva tedna, od katerih je eden tekel prav med prvomajskimi počitnicami.

A njegov protest ni dosegel osrednjih medijev, ti so ga častili zaradi velike okoljske svetovne nagrade, ko pa je spregovoril o aktualni realnosti, je spet izpuhtel.

Množični mediji se ukvarjajo z lansiranjem Zorana Jankovića v državno politiko. Časnik Delo mu je poklonil pravi hvalilni intervju, v katerem je na vprašanje o načinu svojega dela dejal, da kandidate za službe preseneti z nepredvidljivimi vprašanji, denimo: kaj delajo starši in ali imate družino? Spraševalka bi morala poskočiti od groze, saj je to nezakonito brskanje po zasebnosti. Nacionalna TV je pred mesecem predvajala odličen slovaški film Učiteljica, v katerem je ta učence spraševala, kaj počnejo njihovi starši in si potem pri njih iskala ugodnosti seveda z grožnjo šolskega neuspeha otrok.

A četudi avtorica slavilnega intervjuja ni videla tega filma, je imela v lastnem časniku malo pred tem možnost prebrati tehten članek, ki opozarja, da po zakonu delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi od kandidatov ne sme zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine. Sedaj pa ima časnik pred seboj prav takega mogotca, ki se še hvali s kršenjem zasebnosti, a se mu novinarka smehlja in ga nato povpraša, kaj ga pri delu naredi najbolj nervoznega!?????

Predsednika vlade je po drugi strani spravila iz tira civilna pobuda, ki zbira podpise za referendum o drugem tiru. Po ustavi imajo državljani pravico do referenduma na odločitve parlamenta, kar pomeni, da jim ustava zagotavlja, da o državnih rečeh ne odločata le vlada in poslanci, temveč se v odločanje lahko vključi tudi ljudstvo. Ustavni pravnik Miro Cerar ml. pa jim preti: »Kdor bo želel blokirati načrtovani projekt, je proti interesom Slovenije!« Torej - narodni izdajalec. Retorika, za katero se je zdelo, da je zamrla s padcem komunizma, ki je svoje nasprotnike obkladal z zaničevalnimi izrazi in besedami izdajstva.

So pa te dni v parku pri parlamentu postavili spomenik Francetu Bučarju. Govorniki so ga predstavili kot političnega modreca, ljubljanskemu županu je bila najbolj všeč prigoda, ko je kot predsednik parlamenta vzel besedo poslancu Vitomilu Grosu rekoč: »Ti pa men’ ne boš af’n guncal!« A nihče ni izpostavil njegove največje življenjske poteze, ko se je l. 1988 s svojim avtom odpeljal na zasedanje Sveta Evrope v Strasbourgu, kjer je imel zgodovinski govor, v katerem je zahodno Evropo pozval, da naj Jugoslaviji ne daje kreditov, ker bo s tem režimu omogočila, da bo še naprej vodil protidemokratično upravljanje svojega ljudstva.

In v Ljubljani in Jugoslaviji je tedaj zabobnelo – Bučarja so razglasili za narodnega izdajalca, ki škoduje interesom države!

Danes, ko veljak SMC Milan Brglez odkriva Bučarjev kip, pa njegov premierski kolega vpije nad referendumskimi izdajalci.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.