Vlada spodbudila linč

Bernard Nežmah

1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Pamflet

Konec avgusta je EU postavila dan spomina na totalitarizme: fašizem, nacizem in komunizem. Na Slovenskem je to prazen trenutek, kot da z njim nimamo nič. Ena skupnih točk treh sicer različnih režimov je pojavljanje linčev, ko so militantne skupine fizično obračunavale s skupinami državljanov, ki jih je režim označil za sovražne. Na Nemškem so zažigali židovske trgovine in ustrahovali ter pobijali Žide, v italijanskem Trstu so Slovencem zažgali kulturni dom, na Slovenskem so ob poteh pobijali izpuščene domobrance, ki so se iz Teherij vračali domov, v Radovljici so še na začetku petdesetih poskušali linčati starega profesorja Borisa Furlana. A povsod so oblasti delovale enako: nikjer niso preganjali in kaznovali drhali, ki je terorizirala svoje sodržavljane. Ta namreč ni počela nič drugega, kot da je besede oblastnikov o izdajalcih in izmečkih, ki jih je slišala po radiu in prebrala v javnih občilih, vzela kot navodilo za lastno akcijo državotvornosti.

Več kot 60 let je že tega. Potem je prišla multinacionalka Magna in sklenila dogovor s premierjem Mirom Cerarjem ml. in gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom. Ko so se prizadeti kmetje in zatem ekologi ter politiki temu upirali, sta udarila po njih. Minister jih je označil za ekoteroriste in ljubljanske močvirnike, predsednik vlade pa kot škodljivce nacionalnega interesa. Ministrica za okolje Irena Majcen je bila nekoliko bolj spravljiva in je v medijih zagotavljala, da bodo navzlic željam vlade postopki potekali povsem po običajni zakonski proceduri. Sem seveda šteje tudi pravica do pritožbe. A pred tedni so se na vladi oglasili predstavniki Magne in napovedali, da bodo opustili projekt, če jim najkasneje septembra ne izdajo vsa dovoljenja. In zdaj se pojavi novi obrat: državni sekretar pozove na pogajanja vse okoljevarstvene organizacije, ki so se hotele na odločbo ARSA pritožiti, da jih odvrne do vlaganja pritožb. Ekologi naenkrat nimajo več pravice, da se v skladu s postavo pritožijo, ampak jih v imenu državnega interesa pozovejo, da sprejmejo kakšno koncesijo in izstopijo iz postopka. A ker to ni kazalo na uspeh, se od nekod pojavi dvojica bivših mariborskih županov, ki dobita nadzemski status dveh nadzornikov, ki da bosta v imenu države bdela nad izvajanjem delovanja Magne. Ne da bi vlada sprejela sklep o ustanovitvi monitoringa, sta Boris Sovič in Alojz Križman postala ad hoc skrbnika javnega interesa in posrednika Magne. Še več, naenkrat so začele prihajati vesti, da bo multinacionalka zgradila železniški tir na dvorišču tovarne, država pa jim bo do tja napeljala železnico v vrednosti dobrih treh milijonov. O milijonskih investicijah odloča vladni kabinet po premislekih, polemikah in konzultacijah na sejah, tokratna je mimo vseh postopkov padla z neba.

In res, okoljske organizacije, ki so poprej celo leto nasprotovale uničenju 100 hektarov plodne kmetijske zemlje, so pod pritiski kapitulirale ena za drugo. A ne vse. In nato je počilo: predsednik E-foruma Gorazd Marinček jo je najprej z avtom skupil v lažji prometni nesreči, kar se je še zdelo kot naključje, potem pa so ga napadli na Facebook straneh. Prvi mu je zagrozil: »Kako se ga bomo »lotli«? Drugi ga zastraševal: »Bo ga treba it malo obiskat na dom tega žabarčka, da bo dobil kaki ročni vnos podatkov.« Tretji pa mu je direktno zapretil: »Marinček, pol Slovenije se ti bo najebalo matere.« Grozljivi linč!!!!!!!!!!!! Je sklicala tiskovno konferenco policijska ministrica Vesna Györkös Žnidar, obsodila napad na ekologa in pozvala policiste, da takoj izsledijo in ukrepajo proti nasilnežem? Se je zoper kulturo linča odzval predsednik vlade Miro Cerar, ml., je stopil pred mikrofon predsednik države Borut Pahor in zahteval takojšnjo zaščito napadenega in ukrepanje policije? Tudi iz množice pretendentov za predsedniški položaj ni bilo glasu proti linču. Celo Mirovni inštitut, ki preganja sovražni govor z novimi aplikacijami, ima v mentalnem obzorju le nasilje zoper Rome, emigrante, geje ter se tako na nasilne pozive zoper okoljevarstvenika ni takoj odzval z javnim protestom. V medijih je prvi poskočil Pozareport, osrednji mediji pa so rabili kar nekaj dni, preden so priobčili nekaj sramežljivo skritih odzivov. Edini politik, ki je ekspresno interveniral, je bil poslanec Bojan Dobovšek: pozval je predsednika vlade, da preneha ljudstvo hujskati ter da odgovorne institucije zaščitijo posameznike pred grožnjami in ukrepajo proti osebam, ki so prestopile mejo dovoljenega.

Grožnje tem, ki nasprotujejo vladini in Magnini politiki, so postale del kulturnega vsakdana. Pod vladavino Cerarjeve vlade ekologi nimajo več pravice, da se z vsemi pravnimi sredstvi borijo za ustavno pravico varovanja narave, ampak lahko le izražajo mnenja, dokler ta pravno ne ogrožajo njenih projektov. In temu početju asistira tudi Ustavno sodišče, ki je pred časom zavrglo ustavno pobudo zoper »zakon Magna«, s pomočjo katerega je vlada sploh stisnila hoške kmete, da so prodali svojo zemljo. Pritožbo je vložil razvpiti odvetnik Franci Matoz in novinar Bojan Požar, sodniki pa so jo zavrgli, češ da nimata neposrednega interesa. Pri Zevsu, ravno z grožnjo tega zakona, ki je kmetom pretil s prisilno razlastitvijo, so oblastniki in multinacionalka tako prestrašili kmete, da so raje sprejeli ponudbo za odkup, kot da jih razlastninijo. Oblast se resda hvali, da zakona niso uporabili, kar je čista laž - uporabili so ga kot grožnjo zoper skupino malih in neukih kmetov, ki jih je zapustil tudi kmetijski minister Dejan Židan. Brez sprejetja tega zakona kmetje svoje zemlje ne bi enoglasno prodali. A večina ustavnih sodnikov je pilatovsko sklenilo, da bo zamižalo pred protiustavnim zakonom, ker ta, ki na to opozarja, ni kmet!????