Mož z lopato v deželi genijev

Bernard Nežmah

10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Pamflet

V španskih zaporih sedi osem ministrov katalonske vlade, evropska in slovenska politika pa zadovoljno kimata, naj vse teče lepo po zakonih. Ko se je malo pred tem predsednik Carles Puigdemont s štirimi ministri umaknil v Bruselj, so nekateri slovenski mediji in oba predsedniška kandidata to ocenjevali kot neprimerno in zgrešeno potezo. Kandidat Marjan Šarec je ob tem vzvišeno pripomnil, da morajo Katalonci najprej izkazati enotnost in se odločiti, ali sploh želijo samostojnost. -!?????? Absolutna večina izmed 40 odstotkov je bila za, in to je zanj vprašljivo? Ko bi ne kandidiral za slovenskega predsednika, bi bilo še razumljivo. Toda, postavimo se v leto 1990 v čas plebiscitnega glasovanja na Slovenskem. Kaj bi se zgodilo, ko bi tedanje jugoslovansko ustavno sodišče prepovedalo referendum, premier Ante Marković pa bi poslal posebne policijske odrede nad volišča in napovedal ukinitev slovenske republike, potem pa bi za 30 let poslali v zapor Peterleta, Kučana, Janšo, Rupla in druge osamosvojitelje? Če bi dosegli katalonske številke, bi bil tisočletni čudež! Enako nesmiselno kritiko je podal Borut Pahor, ki je katalonski vladi očital, da po razglasitvi neodvisnosti ni podvzela korakov k njeni praktični uresničitvi.

Mož očitno ni opazil, da duh frankizma še naprej vlada v Španiji, ta ni le odstavil vlade, ampak jo je na mah spravil za rešetke.

Puigdemont je dal takoj po prihodu v Belgijo intervju belgijski televiziji RTBH. Na neugodna vprašanja je odgovarjal pronicljivo in nazorno: »Za neodvisnost se nisem odločil po svoji volji, ampak zato, ker je bil to program vladajočih strank, ki so jih ljudje izbrali na volitvah. Za špansko vlado in pravosodje je to eden najhujših zločinov, torej je delikt izvršiti predvolilni program. Španska oblast je bila pripravljena izvesti nasilje. Za nas nasilje ni sprejemljivo. Naš boj za samostojnost bomo gradili kot pacifisti.« Skratka, izvajati politični program, ki ga demokratično potrdi ljudstvo na volitvah, je za špansko oblast eden najtežjih zločinov. Francoski advokat Miguel Garre je za časnik Figaro ob tem povedal, da je španska zahteva Belgiji po izročitvi premiera in ministrov na trhlih temeljih. Obtožujejo jih upora in prevrata proti državi, toda belgijska zakonodaja identičnih zakonov sploh ne pozna, celo za posameznikov upor proti avtoriteti oblasti ima zagrožene nadvse mile ukrepe. Upora in prevrata lokalnih oblasti tudi ni med delikti, na katerih je utemeljena evropska listina o izročitvah!

Imamo torej EU, ki predpostavlja, da so zakoni in ustave njenih članic sami po sebi demokratični. Ko državna oblast zapre in eliminira celotno vlado avtonomne pokrajine, so pa to notranje zadeve, ki da se Evropejcev ne tičejo. Puigdemont pravi – to ni normalno za 30 let zapirati politike, ki izvršujejo legitimno izraženo voljo ljudstva.

Če se je izkazalo, da v Španiji še vedno vlada duh frankizma, ni spregledati, da je duh komunizma še vedno opevan v Sloveniji. Ob dnevu pravosodja je nagrado za življenjsko delo prejela vrhovna sodnica Maja Tratnik. Sodnica, ki je v osemdesetih zaplenjala časopisa Tribuno in Mladino. Mladino 26-27/1987 tudi zavoljo tega, ker je objavila pravnomočno sodbo o zaplembi Katedre. S čimer je onemogočala kritično presojanje sodnih odločitev. In njen argument: objava neresničnih podatkov v časniku, ki jih opisuje sodba, bi lahko povzročilo hujše vznemirjanje javnosti!?? Še istega leta je že tedanje Vrhovno sodišče sledeč zakonom komunistične države razveljavilo tako sodbo. In gospa sodnica, ki je osebno prepovedovala svobodo govora na Slovenskem v osemdesetih, je danes lavreatka pravne zgodovine države!???????

Prvi pravnik v podobi premiera Mira Cerarja, jr. je prvotno držo prvega etika v politiki zamenjal s podobo moža z lopato. V mesecu dni se je že drugič znašel na orjaški polstranski fotki naslovnice Dela, tokrat na gradbišču japonske tovarne v Kočevju. Časopis pod lastništvom Stojana Petriča je sicer izgubil poslednji čut za mero, v isti petkovi številki je na strani deset objavil še eno gigantsko fotko premiera, ki zdaj sam lopata na gradbišču. Postal je najbolj opevani zidar v Sloveniji. Ko je zadnjič znanec zagledal gradbinca v čeladi z lopato na ljubljanskem gradbišču, je najprej pomislil, da je to spet Cerar mlajši.

Medije pa so preplavile zgodbe o negativcih, ki so svoje premoženje skrivali po davnih oazah. Po kavarnah se vrstijo zgrožene debate o angleški kraljici, pa eks šefu davčne uprave, zahodnjaških zvezdnikih etc., ki se izogibajo plačevanju davkov in krnijo državne blagajne. O Ljubljani, ki pod županom Zoranom Jankovićem doživlja permanentni prometni infarkt, pa niti besedice. Pa tam korupcija dobesedno leži na gradbiščih. Podjetje KPL, ki opravlja levji delež gradenj, je v lasti podjetja MG Mind iz Mrkonjić Grada. Seveda ni problem, da delo vrši bosansko podjetje. Svetovna banka objavlja seznam podjetij, ki so na njenem črnem seznamu in ne smejo sodelovati na njenih razpisih. Med njimi je tudi MG Mind, ki mu očitajo nepošteno poslovno prakso in korupcijo. A za ljubljanskega župana in slovenske finančne in vladne oblasti to ni ovira, da bi ga ne plačevali iz proračunskega denarja. Prek mož z lopatami na gradbiščih se po sodbi Svetovne banke pretakajo gore korupcijskih novcev.

In kje je tu racio? Po mednarodnih podatkih je Slovenija prva med državami sveta po deležu podeljenih doktoratov na prebivalca. Če je leta 2010 dosegala evropsko povprečje, ga je do leta 2016 presegla za 134,1 odstotka!!! Od indeksa sto je poskočila na 234,1, Nemčija, dežela znanosti, je v tem času prešla od 184,6 na vsega 204,1.

Nenavadni ekvivalent med inflacijo nazivov in korupcijo.