Kriptosvet
Kriptovalute so bolj podobne arhaični zlati valuti kot sodobni elektronski uporabi knjižnega denarja
Svet pretresa zlata mrzlica kriptovalut, digitalni denar je postal lani ena najbolj vznemirljivih poslovnih podjemov. Kriptovalute so za mnoge ključ revolucioniranja biznisa in bančništva, za druge še ena od tehnološko finančnih prevar. Funkcionalno niso pravi denar, čeprav povzročajo klasične denarne iluzije. Njihova vloga je tržno precenjena, hkrati pa imajo pomemben tehnološki potencial. Pri nas je lani »kriptovaluta« druga najbolj uporabljena besedna zveza, za »evropskimi prvaki«. Slovenija je eno najbolj dejavnih središč evropskega kriptosveta, lahko postane celo mala kripto Silicijeva dolina. Toda kaj nam ta digitalni čudež dejansko prinaša?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Svet pretresa zlata mrzlica kriptovalut, digitalni denar je postal lani ena najbolj vznemirljivih poslovnih podjemov. Kriptovalute so za mnoge ključ revolucioniranja biznisa in bančništva, za druge še ena od tehnološko finančnih prevar. Funkcionalno niso pravi denar, čeprav povzročajo klasične denarne iluzije. Njihova vloga je tržno precenjena, hkrati pa imajo pomemben tehnološki potencial. Pri nas je lani »kriptovaluta« druga najbolj uporabljena besedna zveza, za »evropskimi prvaki«. Slovenija je eno najbolj dejavnih središč evropskega kriptosveta, lahko postane celo mala kripto Silicijeva dolina. Toda kaj nam ta digitalni čudež dejansko prinaša?
Kriptovalute so poseben digitalni denar, ki se razlikuje od običajnega elektronskega denarja in kartičnega poslovanja. Temelji na oblikovanju in izmenjavi digitalnih informacij, kriptografskih protokolih, na veriženju podatkovnih blokov, ki udeležence omrežij nagrajuje s kriptovaluto. Tu ni nobenih posrednikov, centralnih oblasti in državne regulacije, vse operacije se dogajajo med samimi udeleženci. Izhodiščni informacijski »rudarji« za svoje delo vzdrževalcev sistema in oblikovanja blokov pridobivajo valute, jih medsebojno potrjujejo in nazadnje kot investitorji tudi prodajajo.
Bitcoin (2008) so sprva promovirali kot neposredni digitalni plačilni sistem, sledilci (altcoins) so bili redki, obeti pičli. Toda leta 2013 nastane obrat, danes so kriptovalute najhitreje rastoč in donosen posel. Danes imamo prek 1300 različnih kriptovalut, razlikujejo se po hitrosti transakcij, zapletenosti algoritmov, načinih pridobivanja in distribucije, pa tudi tveganj, stroškov in donosnosti. Digitalni denar je povezal troje, informacijske tehnologije, denar in naložbe. Navidezno je kriptokapitalizem drugačen od finančnega, toda zaživel je šele s prodorom klasičnega špekulativnega denarja, preprodajo kriptovalut. Razgradil je centraliziran analogni monetarni sistem, hkrati pa ohranil klasični finančni pohlep in špekulativnost. Kriptosvet ni alternativa finančnega kapitalizma, temveč njegov nadomestek.
Toda ali so kriptovalute dejansko nadomestek in prihodnost denarja? Taksonomija denarja je jasna. Pomembni so izdajatelj, forma, legitimnost in transferni mehanizem, denar nastopa kot menjalno in plačilno sredstvo, mera vrednosti in zaklad (naložba). Kriptovalute so mrežen, digitalen, zamejen in decentraliziran denar, niso niti univerzalna mera vrednosti niti učinkovito plačilno sredstvo. Njihova ponudba je omejena, zato vedno višje cene in špekulativni baloni. Bitcoin naj bi z veriženjem dosegel izdajo 21 milijonov enot leta 2040, podobne omejitve imajo tudi drugi. Če je količina denarja omejena, ponudba dobrin pa raste, morajo padati njihove cene, zato sta deflacija in recesija sorazmerni z močjo kriptosveta. Kriptovalute nastajajo globalno, toda delujejo lokalno, več kot jih je, slabša mera vrednosti so. Hkrati so čas in stroški transakcij višji kot pri gotovinskem in elektronskem denarju. Kriptovalute niso učinkovito plačilno sredstvo. Edina prava vloga in pomen kriptovalut so naložbe. Tako bitcoin (BTC) kot ether (ETH), vodilni kriptovaluti, veljata za izjemno donosne toda tudi tvegane naložbe. Ob poku kriptobalona bodo mnogi usodno razočarani, kot vedno.
Kriptovalute torej niso učinkovit denar, so pa lahko dobra naložba. Ponujajo več obrazov. Duranov faircoin temelji eksplicitno na kooperativah in principih pravičnosti, dogecoin na solidarni, torej nekonkurenčni kulturi. Toda kriptovalut ne poganja ideja socialnih financ, temveč ideologija konservativnega liberalizma, med Hayekom in Friedmanom. Svet kriptovalut želi bolj nadomestiti državo kot trg, individualni interesi kapitala prevladujejo nad kolektivnimi identitetami kriptoskupnosti. Zato so kriptovalute bližje tehnokolonializmu kot pa vodilu k emancipirani družbi prihodnosti.
Ali bi lahko kriptovalute izdajale tudi centralne banke in bančni sistem (CBCC)? Kriptovalute danes niso obskurna redkost, njihovo število in vrednost naraščajo, legitimnost tudi, regulacijska potrditev je domala neizbežna. Oblasti jih lahko prepovejo ali pa vključijo v sistem, da bi zmanjšali njihovo volatilnost. Najbrž bodo doživele usodo korporativne nove ekonomije, Uberja, Airbnbja, EBaya …, zato centralne banke že razmišljajo o neposredni izdaji in uporabi digitalnega denarja za državljane in podjetja. Ohranili bi neposrednost in demokratičnost financ, hkrati pa možnost kreditnega denarja in anticikličnega delovanja zadnjega posojilodajalca v krizah. Banke danes ustvarjajo kreditni denar iz nič, kar je čudežna in hkrati nevarna iznajdba. Toda v krizah lahko deluje kot blažilec, česar sedanji kriptovalutni sistemi ne omogočajo. Veriženje blokov bo leta 2028 obvladovalo slabo petino svetovnega BDP-ja, zagotovo tudi delovanje bank. Kriptovalute bodo preživele kot pomembna dodatna ponudba centralnobančnega sistema.
Bomo letos doživeli zlom kriptobalona? Morda, toda kriptobalon meri slabih 700 milijard, Dotcom je bil ob poku težak 7000 milijard (2000), japonski balon 26.000 milijard (1990). Tudi šest milijonov uporabnikov kriptovalut predstavlja 0,2 odstotka internetnih. Skratka prostora, finančnega, podjetniškega in tržnega, je še veliko. In Slovenija? Slovenski kriptoprostor poganjajo padec zaupanja pri sanaciji bank, dobra informacijska in poslovna inovativnost ter maničnost prvih dobitkov na kriptotrgu. Pomeni poslovno priložnost za posrednike kriptostoritev, pa tudi vedno večje tveganje za vlagatelje.
Kriptovalute so bolj podobne arhaični zlati valuti kot sodobni elektronski uporabi knjižnega denarja. Njihov finančni evangelij je mešanica občudovanja in neznanja, tržna mitologija kriptovalut bo končala znotraj reguliranih denarnih sistemov. Do tedaj pa – vso srečo!
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.