Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

 |  Mladina 10  |  Pamflet

Rezilo volitev

Med Katalonijo, Italijo in Slovenijo

Kataloniji tri mesece po volitvah še vedno nimajo premierskega kandidata. Potem ko se je bivši predsednik in zdaj begunec Carles Puigdemont pod španskimi pritiski odpovedal kandidaturi, je novi kandidat Jordi Sànchez, ki pa bi moral na slavnostno zasedanje parlamenta priti iz zapora. A španska sodišča zavračajo njegove zahteve po izpustitvi.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

 |  Mladina 10  |  Pamflet

Kataloniji tri mesece po volitvah še vedno nimajo premierskega kandidata. Potem ko se je bivši predsednik in zdaj begunec Carles Puigdemont pod španskimi pritiski odpovedal kandidaturi, je novi kandidat Jordi Sànchez, ki pa bi moral na slavnostno zasedanje parlamenta priti iz zapora. A španska sodišča zavračajo njegove zahteve po izpustitvi.

Obtožujejo ga upora proti španski državi. In kaj je storil? Skupaj s somišljeniki je organiziral referendum o katalonski neodvisnosti. In zdaj je zaradi tega v zaporu. Pet mesecev, ne da bi mu sodili. Ob tem se zdaj razkriva, da lahko po španski zakonodaji človeka preventivno zaprejo za dve leti!!!!!?????? Najprej si dve leti zaprt, potem pa sodišče odloča o tvoji krivdi. Take zakonodaje ne pozna Slovenija, ne Nemčija, celo iz Rusije ne prihajajo vesti, da bi bil pod Putinom kak opozicijski politik zaprt dve leti, preden bi mu začeli soditi.

Kateri državi je podobna moderna Španija? Leta 1956 so množice v Budimpešti protestirale proti komunizmu. Tedanji predsednik Imre Nagy je potegnil epohalno potezo: razglasil je politično demokracijo z vrnitvijo parlamentarnih strank in napovedal izstop države iz Varšavskega pakta. Naslednji hip so sovjetske tankovske kolone napadle Madžarsko, v tednu je bila vstaja ljudstva zadušena v krvi. Sam Nagy se je umaknil na jugoslovansko veleposlaništvo, kjer je dobil politični azil, a čez nekaj tednov se je Tito, ki se je pred tem na tajnem sestanku s sovjetskim voditeljem Hruščovom dogovoril o vojaški intervenciji zoper madžarsko vlado, odločil, da mu odpove gostoljubje. Ko je Nagy zapuščal ambasado, so ga aretirale sovjetske enote in odpeljale, dve leti kasneje pa so ga na tajnem procesu obsodili na smrt in obesili.

Kaj je pred 60 leti storil predsednik madžarske vlade? Zoper voljo gospodarjev iz Kremlja je vršil premierske kompetence. In natanko isto so storili Puigdemont, Sànchez in tovariši proti Madridu. Razlika je bila le v mirnem katalonskem poskusu, medtem ko so na Madžarskem izvedli vojaško obrambo svoje suverenosti. A če izvzamemo kasnejšo smrtno obsodbo, je slika zrcalno enaka. Voditelji politike neodvisnosti so končali v zaporu. Le da imajo zdaj pravico do omejenega števila telefonskih klicev. Dejansko pa se sredi Evrope ponavlja vojaško-sodno nasilje nad legitimno izbranimi politiki. EU molči, zunanji minister Karl Erjavec, ki zahteva priznanje Palestine, ne terja priznanja Katalonije. Edino visoko telo, ki se je oglasilo, je komite Združenih narodov za človekove pravice, ki špansko nasilje nad katalonskim referendumom uvršča med kršenje človekovih pravic v Siriji in beguncem v EU.

Toda to nonšalantno kršenje človekovih pravic ima med evropskimi politiki in mediji zgolj status bizarnosti. To se njih ne tiče, kot da Katalonija in Španija nista del EU. Potez španske vlade se ne poimenuje z adekvatnimi besedami, kot so uveljavitev in uporaba drakonskih zakonov.

Drugačne volitve so imeli v Italiji, kjer je med strankami najmočnejše Gibanje 5 zvezd, med koalicijami pa Liga, pri nas bolj znana pod imenom Severna liga. Medijska poročila v Sloveniji poročajo o zmagi desnih populistov, kar je grobo ideološko etiketiranje, ki implicira negativnost. In je popolna zloraba: ne Gibanje 5 zvezd ne Liga sami sebe ne imenujeta - populistična stranka. Kakšen žurnalistični profesionalizem je poročanje o izmišljenih imenih? Gre za podobno manipulacijo, kot je uporaba terminov napredna in nazadnjaška stranka, ki ju je posebej lansiral jugoslovanski komunistični režim, kadar je opisoval volitve po zahodnih demokracijah. Sploh pa, zakaj bi se množice v eni državi veselile ali bentile zaradi rezultatov demokratičnih volitev v drugih državah? To implicira jezo in nejevoljo nad svobodno izbiro zdaj Italijanov, prej Kataloncev, še prej Američanov.

Kar slovenske državljane zadeva, so volitve v Sloveniji. V predvolilnem času so pred dnevi izstopili veliki mediji. STA, RTVSLO, časnik Dnevnik in še nekateri so na spletnih straneh poročali, da je Računsko sodišče (RS) zaradi spornega kredita predala v obravnavo sodišču stranko SDS. OK, vest kot vest. Toda istočasno je SIOL javljal drugačno zgodbo: (RS) je ovadilo tako SDS kot SD in Solidarnost. Kako je mogoče, da je ta medij svet videl drugače? Da bi večine medijev ne obsojal manipulacij, sem poklical na RS, kjer so me zvezali s predsednikom sodišča Tomažem Veselom, ki mi je stvar pojasnil: mediji so jih spraševali, če so na sodišče poslali SDS, in so jim to potrdili; razen SIOLA pa jih niso spraševali za postopke zoper SD. In zato je še isti dan sklical tiskovno konferenco, na kateri je poročal o treh obdolžilnih predlogih. Kar so potem mediji vsi po vrsti povzeli.

A tu se postavlja resno vprašanje predvolilne poštenosti medijskih poročanj, ko se večina dnevnih medijev sistematično zanima izključno za prekrške zakona s strani SDS, ne pa njenih tekmic … Zmagovalec zadnjih volitev Miro Cerar ml. je medtem v Kopru odprl predstavitev makete drugega tira. Sodišče še ni odločalo o regularnosti referenduma, on pa projekt pelje naprej!? Ob tem je sicer izrazil upanje, da bo sodba vladi v prid. Kar spada še v klasično držo, ko vpletena stranka upa v zase ugoden razplet sojenja. Toda, premier je šel korak naprej in pred kamerami povedal: »Imamo denar, ki čaka, zato si prizadevamo, da bi prepričali tudi sodišče, da to zadevo čim prej spravi v tek.« - ????

Škandal, oblast vrši pritisk na sodišče, da razsodi po njenih željah. Skratka, vlada se ne obnaša kot stranka v postopku, ki čaka na odločitev sodišča, ampak s svojim delovanjem vrši medijski in politični pritisk na sodišče, ki naj ne odloča po pravu, ampak po glasu denarja!!!?????????

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.