Gospodar, tudi na pokopališču

Bernard Nežmah

22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Pamflet

V pričakovanju prve seje novega parlamenta je minuli teden dominirala vest, da je kandidat za predsednika skupščine Miro Cerar, jr. Mož je na to temo celo gostoval v Odmevih nacionalke. Politik, ki je v zgodovini doživel najtežji poraz na poslanskih volitvah, naj bi bil poplačan kot prvi zmagovalec volitev. In to v absurdni obliki: hkrati kot premier, resda v odstopu, in vodja zakonodajnega telesa!????? Česa podobnega še ne pomnimo, še nikoli ni bil predsednik vlade tudi predsednik v parlamentu.

Še bolj protislovna je reakcija političnega vrha na odločitev Evropske komisije, da se o arbitražnem sporu Slovenije in Hrvaške ne bo izrekla. Tako Milan Brglez v imenu parlamenta kot predsednik vlade sta bila osupla: ta odločitev je politična in ne pravna, to je slabo za prihodnost EU. Gospoda očitno ne razumeta delovanja EU, predvsem njun pogled, kako bi morala komisija ravnati, kaže na zgrešeno perspektivo aktualne slovenske politike. Pričakovanje, da se bo v sporu s sosedo evropski vrh dvignil in sosedo za ušesa, je bil definitivno infantilen. EU pač tako ne deluje. Vodenje pravne vojne s Hrvaško je več kot vprašljivo. Še veliko bolj pa postopki vlade, ki kani del svojega prebivalstva odseliti z zdajšnjih domovanj, pri čemer nima nikakršnega zagotovila, da bo kdaj mejni spor rešen tako, kot sama pričakuje.

Je pa pomenljivo, da je to najbolj odločni projekt vlade, ki je v resnici minoren. Tudi če arbitražna razsodba ne bo implementirana, je doslej veljal status quo, ki brez usodnih problemov vztraja že skoraj 30 let.

Povsem drugače je z otroško kirurgijo v Kliničnem centru Ljubljana. Ta je pred očmi vlade dokončno razpadla. Dobesedno. Čez nekaj tednov jo bodo zapustili poslednji srčni kirurgi, aktualni direktor UKC pa miri, rekoč, da bosta delo štirih kardiologov prevzela dva zdravnika pediatra. Štiri je torej enako kot dva. Še huje, nova dvojica nima znanja kardiologov!!???? Rezultat je s stališča države sramoten: po desetletjih otroške kardiološke klinike bosta dva dežurna pediatra urejala prevoz urgentno bolnih v tujino.

To stanje je neposredni produkt vlade Mira Cerarja, ml. ter njegovih partnerjev iz SD in Desusa. Neposredno oblast nad UKC ima prav vladna ekipa, ki imenuje direktorja. In vlada se je z največjo bolnišnico intenzivno ukvarjala. V svojem mandatu je direktno ali indirektno odstavila kar štiri direktorje: Simona Vrhunca, Andreja Baričiča, Brigito Čokl in Andraža Kopača. Zadnje tri je seveda tudi postavila, za njimi pa še aktualnega Aleša Šabedra. Ni ji očitati pomanjkanje vneme, ni stala križemrok, nasprotno - vseskozi je iskala boljše in boljše kadre. Mediji so njeno delo resda često ironizirali, časnik Večer je izvolitev Kopača naslovil: »Od čevljev in kovinskih izdelkov k bolnikom«, na sedanjega direktorja pa so letele puščice, kako bo mož, ki je prodajal semena, skrbel za zdravje večjega dela populacije? Osebno se je angažiral celo premier, ki je ob odprtju urgence napovedal, da je treba nemudoma zamenjati Kopača zaradi njegovega neustreznega ukrepanja v programu otroške kirurgije. In rezultat? Pod novim direktorjem je v nekaj mesecih dala odpoved celotna kirurška ekipa.

Sposobnost voditeljev SMC, SD in Desus, da izberejo vodstvo, ki bo zagotovilo dobro delovanje UKC, je v primeru otrok s srčnimi napakami, popoln fiasko. In tu gre za življenja otrok!!! Sedaj pa prebiramo tisoč in eno preigravanje, v kateri vladi in na kakšnih položajih bi sedel Cerar, ml. - Bog ne daj!

Od življenja do smrti je sicer le korak. In pogrebne službe ter duhovniki delujejo zanesljivo, so eden redkih dobro delujočih segmentov družbe. Toda, zdaj se je dvignil ljubljanski župan, ki kani razlastniniti župnijo Šentvid nad Ljubljano, ki je lastnik krajevnega pokopališča. Postopek iz najbolj mračne zgodovine komunističnega režima, ki je ljudem z zakoni in dekreti jemal tovarne, gozdove, njive, hiše in stanovanja. A kaj danes vodi župana Zorana Jankovića k tako brutalnemu posegu? Pravi, da bi rad razširil pokopališče in postavil vežico s čajno kuhinjo. Antologijski argument! V Šentvidu je bila krščanska cerkev s pokopališčem znana že v 12. stoletju. Osemsto let so tod domačini umirali in so jih brez težav pokopali, na da bi sprevod pogrebcev protestiral, ker se ne more pogreti s skodelico toplega čaja. Drugi del, ki meri na širitev pokopališča, je kristalni nesmisel. Vzemimo, da občina kupi in uredi novi del pokopališča ter postane njegov lastnik. Zakaj za hudiča pa bi zaradi tega razlastili aktualnega lastnika??? Zgolj iz oblastniške kaprice Zorana Jankovića, da postane županski gospodar tudi nad mrtvimi?

Toda ta razlastitev je le napoved prihodnjih potez. Ko je župan sprejel traso nove kanalizacije, je dal fekalne vode zapeljati prek izvira pitne vode. Vsi zakoni ščitijo in prepovedujejo tovrstne posege, ki pomenijo potencialno nevarnost za uničenje vodnega vira. Je reagirala aktualna vlada? Nak, premier in tovarišija se ponosno bijejo, da so dali pravico do pitne vode v ustavo. Važno je, da je voda v ustavi, če bo v pipah, to pa res ne šteje. Toda, poglejmo naprej: Levica je ponosna, da je bila sokreatorka ustavne vode, ni pa je slišati, ko je ogrožena pitna voda v Klečah. Tudi stranka Piratov pa okoljska društva, kot so Umanotera, Focus itd., molčijo in ne protestirajo zoper vratolomne gradbene projekte. Edini, ki se zoperstavljajo lokalnemu gospodarju mrtvih in živih, so kmetje. Zdaj pa župan napoveduje, da bo projekt peljal naprej, med drugim z razlastitvijo upornikov?