Brez gašenja vzrokov

Bernard Nežmah

21. 6. 2019  |  Mladina 25  |  Pamflet

Če je Islandija dežela gejzirov, postaja Slovenija dežela požarov. Le v zadnjih nekaj mesecih so izbruhnili trije gigantski požari, ki jih je gasilo po več sto gasilcev. April: sortirnica odpadkov v Lenartu, maj: zbirni center za odpadke v Suhadolah, junij: industrijsko podjetje pri Cerknici.

Razlog za alarm na vladi, ki je takoj ustanovila posebno ministrstvo za požare? Ne, mediji so poročali o več kot 300 gasilcih, ki so uspeli pogasiti zadnji požar. In deževali so članki, kako je bila tokrat reakcija hitrejša kot ob požaru Kemisa na Vrhniki, kako je premier Marjan Šarec obiskal pogorišče že naslednji dan, predvsem pa, kako je bil okoljski minister Simon Zajc že isti večer na kraju dogodka. Res, izjemno - naslednjič pričakujemo, da bo minister že tako hiter, da bo na mesto požara prišel že pred gasilci. Predvsem pa se je izkazal ARSO, ki je z rezultati merjenja zraka pomiril javnost, rekoč, da onesnaženost zraka ni skrb vzbujajoča in da je kvaliteta zraka primerljiva z drugimi kraji po državi.

Miracolo! 7-kilometrski črni oblak, zaradi katerega so oblasti pozvale prebivalstvo, naj ne hodi na prosto in so šole naslednji dan zaprle vrata, je torej naravi in ljudem neškodljiv. Cel sistem sortiranja in posebnih sežigalnic se je izkazal za nesmisel, v vsakem kraju bi namreč lahko enkrat na mesec napravili velik kres smeti, ga prižgali in čez čas poklicali ARSO, ki bi obelodanil, da je vse OK.

A v medijskem poročanju umanjka najbolj pomemben podatek: kako onesnažen je bil zrak v času požara??? Ko je ogenj pogašen in s tem odstranjen vir nevarnih emisij, bo čez čas zrak prišel nazaj v svoje prvotno stanje. Imamo torej vesti o številu dejavnih gasilcev, hitrosti odziva premiera in ministra, stanju v zraku po katastrofi, le stopnje kontaminacije med požarom ne!?????

Slabše se je godilo egiptovskemu predsedniku Mohamedu Morsiju, ki so ga leta 2013 s pučem odstavili in zaprli. Mož je namreč te dni umrl naravne smrti med sojenjem. Ni čudno, iz predsedniške palače so ga za 6 let strpali v zapor, kjer je živel v samici tudi do 23 ur na dan; čeprav bolehal za visokim pritiskom in sladkorno boleznijo, mu niso nudili medicinske pomoči in zdravljenja. Na sodišču pa je med sojenjem preživljal mesece zaprt v kletko ponižan v divjo zver zoološkega vrta. Egiptovska vojaška diktatura je nonšalantno izvedla počasni umor.

V naši nekdanji domovini Avstro-Ogrski, ki je bila pravna država atentatorja na prestolonaslednika Ferdinanda zaradi mladoletnosti niso obsodili na smrt, ampak so ga poslali v zapor na služenje 20 let težke ječe. In tudi Gavrilo Princip je v zaporu čez štiri leta umrl naravne smrti. Če odštejemo, da je ob smrti tehtal vsega 40 kilogramov.

Je slovenski zunanji minister pozval k uvedbi mednarodne preiskave zaradi naklepnega umora Mohameda Mursija? No, tudi Evropska unija, ZDA in Združeni narodi niso protestirali. Pač nedolžna smrt. Če reagira Evropska komisija, je to iz skrbi zaradi izjav madžarskega predsednika Viktorja Orbana.

Nasilje sicer ne pozna meja, v Mariboru so brutalno pretepli sodnico Danijelo Ružič. Grozljivka!!!!!! In policija išče storilce. Poleg politikov se je kajpak prizadeto oglasil tudi predsednik Vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, ki pa se je v izjavi spraševal, če ni nasilni izpad tudi posledica nespoštovanja sodniške funkcije in neupravičenih verbalnih napadov na sodstvo. Od sodnika bi pač pričakovali, da govori o dejstvih in ne o domnevah. Grozoviti pretep kot posledica medijskih zapisov?

Pred več kot desetletjem so prav tako brutalno pretepli novinarja Mira Petka, pred hišo sodnice Katarine Turk Lukan so sprožili razstrelivo, ustreljen je bil direktor kemijskega inštituta Janko Jamnik. Ti napadi s tviti in s sovražnim govorom nimajo nič, so pač dejanja organiziranega kriminala. In seveda najbolj boleča stvar je, da storilcev in naročnikov niti niso našli.

Hitro se je oglasilo tudi Spletno oko in drugi profesionalni preganjalci sovražnega govora po družbenih omrežjih. A reč je deplasirana: ni avtomatični razlog brutalnega nasilja poniglavo in ofenzivno besedičenje, temveč prej mafija in kriminalne združbe. Obstajajo pač tudi najeti morilci.

Morilec časa je vsekakor pot, ki vodi Mariborčane na delo v Ljubljano. Tokrat so se organizirali mariborski raziskovalci in kulturniki, ki so se naveličali le poslušati hvalospeve vladi in tako jasno zahtevajo, da jim oblast napravi pot v prestolnico znosno in primerljivo s potovanji med evropskimi mesti. Posebej odlična je njihova poanta, naj se Šarec in tovariši naslednjič pripeljejo z vlakom v Maribor, da se bodo sploh zavedali, kakšna je ta potovalna kalvarija.

A protestu je umanjkala še bolj usodna perspektiva: zakaj se morajo tisoči in deset tisoči iz Štajerske voziti na delo v Ljubljano? Zakaj vlada ne sprejme sistemskih ukrepov, s katerimi bi spodbudila prenos državnih in raziskovalnih institucij ven iz prestolnice? In vlada se zna potruditi: da so na Štajerskem odprli nova delovna mesta v lakirnici avtomobilov sredi kmečkega polja, je sprejela celo poseben lex Magna. Še več, čeprav v Ljubljani obstaja Hiša eksperimentov, ki je zabaven in zanimiv center znanosti že desetletja, vlada postavlja za 30 milijonov nov center znanosti. Če ga ustvarjajo iz nič, zakaj ga ne postavijo v Mariboru? A ta ideja potrebuje najprej množico mariborskih intelektualcev, ki ne bodo zahtevali le hitre železnice, ampak tudi pravico, da si raziskovalno službo najdejo tudi v svojem mestu.