Premalo šik protesti

Bernard Nežmah

20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Pamflet

Pred ljubljanskim magistratom je ondan protestiralo nekaj deset ljudi zoper gradnjo kanala CO nad mestnim izvirom pitne vode. Množica resda ni bila grozeča niti impozantna, a vseeno je bila rekordna. Toliko meščanov, ki so izrazili skrb za usodo pitne vode, se doslej še ni zbralo na demonstracijah. Obenem je bila v mestnem svetu še izredna seja, ki so jo na temo ustavitve okolju nevarnega projekta sklicale opozicijske stranke, in ki je bila posebna v tem, da jo je vladajoča lista župana Zorana Jankovića bojkotirala. A vse te posebnosti in pomembnosti niso bile dovolj, da bi časnik Delo sploh poročal o tem. Diametralno drugače je ravnal istega dne, ko je na polovici zadnje strani širil s fotkami bogat članek, ki je predstavljal francoske dileme pred obnovo cerkve Notre Dame v Parizu: naj postavijo zraven še razgledno ploščad, plavalni bazen ali čebelnjak? V Parizu se torej o svoji bodočnosti odločajo prek tehtanja med alternativami, ki jih ne skrivajo, ampak predstavljajo javnosti. Medtem ko je Ljubljana mesto brez alternativ, a ne le zaradi absolutistične politike župana, temveč po zaslugi osrednjih dnevnih medijev.

Gradnja razvpite kanalizacije ima v sebi fatalno vprašanje: ali bodo cevi, ki jih polagajo prek zajetja pitne vode, ostale neprodušne v naslednjih desetletjih? Tu ne gre le za problem velikih količin fekalij, odplake iz stanovanj in podjetij vsebujejo tudi vsemogoče nevarne kemične snovi. V zadnjih tednih kar dežujejo vesti, kako je zdaj v enem mestu, zdaj v drugem, danes v eni pokrajini, včeraj v drugi, začel puščati plinovod. Za plinske cevi imamo številne evidence, da zaradi različnih razlogov iz njih uhaja plin. Pri čemer je zaznava zaradi vonja enostavna – ljudje ga zavohajo in akcija steče. Kolikokrat pa smo brali, da je nekje pod mestom razpokala kanalizacijska cev???

Ko se je pred tedni v Albaniji zgodil katastrofalni potres, bi se racionalni pogled takoj vprašal: kaj če doživimo podoben potres v Ljubljani? Bog ne daj, toda kaj nam zagotavlja, da so potresna gibanja stvar drugih dežel in ne Slovenije? Tudi za poplave in orkane smo dolgo mislili, da domujejo le v Pakistanu in v ZDA, a so iste muhe narave v podobi podnebnih sprememb medtem dosegle tudi naše kraje. Potres pa ne poruši le stavb, ampak tudi podzemlje in kanalizacijske cevi. Bomo torej imeli v stolnici na vsakega novega leta dan zahvalno mašo, na kateri bosta v prvi vrsti klečala arhitekta kanala CO župan Zoran Janković in direktor kanalizacij Krištof Mlakar ter molila k Bogu, da nam tudi to leto prizanese s potresom???

Na demonstracijah sicer ni bilo ljubljanskih Gret, ki so po vzoru Švedinje besne nad politiki, ki jim kradejo prihodnost. Fenomen švedske Grete je sicer oblika kastriranja energičnosti okoljskih protestov. Biti za Greto je pač fancy, osebno si lahko največji producent ogljičnega odtisa in noro razsipaš z energijo, a se navzlic temu lahko predstavljaš kot njen podpornik. Se splača, saj te teve kamere predstavljajo kot simpatičnega heroja oziroma heroino.

Na protestu zoper gradnjo CO je manjkal tudi poslanec Levice Miha Kordiš. Ta si je pred dnevi plačal pot v London, kjer je demonstriral proti Borisu Johnsonu. Si predstavljate absurd, ko bi mladi parlamentarec iz Slonokoščene obale lani priletel v Ljubljano in s plakatom protestiral proti izvolitvi Marjana Šarca? No, Kordiš tovrstne zadrege ni imel in je svoj londonski foto takoj lansiral po družabnih omrežjih. Pač dragocen posnetek v mozaiku političnega imidža.

Kot eno pomembnejših vesti k dviganju imidža Šarčeve vlade so nam servirali vest, da sta imeli v Novem Sadu skupno sejo slovenska in srbska vlada. In mediji so v popolni resnosti izpostavljali, da sta se zunanja ministra Ivica Dačić in Miro Cerar, ml. dogovarjala o skupnem nastopu na afriških trgih!?? Skratka – farsa kot hvalnica vlade.

Ali smo kdaj zasledili vest, da sta se v Rimu na skupni seji sestala italijanska in slovenska vlada, ali poročilo, da sta v Ljubljani družno zasedala slovenski in švedski premier s ključnimi ministri?

Popolni anahronizem, v Evropski uniji se predsedniki vlad in ministri srečujejo na vrhu EU v Bruslju, ki je osrednje mesto za meddržavne politike.

Manjka samo še novica, da sta se na ljubljanskem magistratu na redni seji sešli mestna in državna vlada, na kateri je premier Šarec poročal županu Jankoviću, koliko njegovih želja je uspel uresničiti. Ne, to ni šala, to je realnost.

Ljubljanski glavar dobesedno usmerja politiko vlade. Ko je napovedal novo dražbo zemljišč ob rehabilitacijskem centru Soča, je izrekel ostre kritike na račun predsednika vlade. Ta ne le, da nima pripravljenih denarjev za gradnjo novih bolnišničnih objektov, ampak je celo tako ignoranten, da ne načrtuje postavitve domova za onemogle. Kaj, kdaj in kje v državi naj vlada investira, zdaj določa ljubljanski župan. Ki se obenem huduje, zakaj Šarec ne prične graditi novih poslopij za srednjo oblikovno šolo. Tu ni več hec, Zoran Janković je določil datum - šola se mora v dveh letih izseliti iz prostorov v Križankah!

Znamenite šole z več sto dijaki ne bo več podpiral z brezplačno najemnino, medtem ko brez težav investira 30 milijonov v prenovo Cukrarne, ki bo postala razstavni prostor za peščico umetnikov.

A ne preseneča župan, ampak premier, ki se odziva ubogljivo in z vso resnostjo.