Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

 |  Mladina 3  |  Pamflet

Pod zakoni balkanske krčme

Od Ljubljane do Kanala, od deložacij do sežiganja odpadkov

V Ljubljani so bili nekoč tako ponosni na kulturne in znanstvene institucije, da so jim odmerjali elitni prostor in jim gradili častivredne stavbe: Narodna univerzitetna knjižnica je prava palača, podobno nekoč Narodni dom, zdaj Narodna galerija, enako Narodni muzej, stavba opere in gledališča, zdaj SNG. Pod županom Zoranom Jankovićem pa se je trend obrnil: iz osrednjega središča meče na cesto Zgodovinski arhiv, iz Križank srednjo šolo za oblikovanje. Prvič doživljamo upor pomembnih institucij, ki nočeta v eksodus nekam na obrobje, kar je evidentni dokaz, da gre za deložacijo. A peticije, protesti, medijske kritike ne sežejo niti do preddverja magistrata. Zdaj sta se angažirali dve opozicijski stranki: Levica in SDS, ki skušata skozi parlamentarno kolesje ustaviti njun izgon.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

 |  Mladina 3  |  Pamflet

V Ljubljani so bili nekoč tako ponosni na kulturne in znanstvene institucije, da so jim odmerjali elitni prostor in jim gradili častivredne stavbe: Narodna univerzitetna knjižnica je prava palača, podobno nekoč Narodni dom, zdaj Narodna galerija, enako Narodni muzej, stavba opere in gledališča, zdaj SNG. Pod županom Zoranom Jankovićem pa se je trend obrnil: iz osrednjega središča meče na cesto Zgodovinski arhiv, iz Križank srednjo šolo za oblikovanje. Prvič doživljamo upor pomembnih institucij, ki nočeta v eksodus nekam na obrobje, kar je evidentni dokaz, da gre za deložacijo. A peticije, protesti, medijske kritike ne sežejo niti do preddverja magistrata. Zdaj sta se angažirali dve opozicijski stranki: Levica in SDS, ki skušata skozi parlamentarno kolesje ustaviti njun izgon.

Tu ni opaziti vlade, ki ima mogočne ingerence, da bi velikemu županu izrekla svoj NE. Aktualni premier Marjan Šarec je pač vstopil v politiko kot član Pozitivne Slovenije, tako da ga župan Janković šteje za svojega človeka v vrhu vlade. Dejansko, prvi mož vlade je v stalnih verbalnih duelih tako s prvaki opozicijskih strank kot s svojimi zavezniki, kot sta Karl Erjavec ali Alenka Bratušek, brez zadrege se spusti v kritiko predsednika države Boruta Pahorja. Samo eden je zanj nedotakljiv – glavar Ljubljane.

Glavno mesto postaja eno poslednjih slovenskih mest, kjer lokalna oblast o mestni prihodnosti odloča izključno sama, vpeljava participativnega proračuna, na katerem meščani odločajo vsaj o delčku investicij, je za župana Jankovića kot nočna mora. Da bi kdo drug mimo njegove volje lahko odločal o mestnih rečeh!!!!

Ena redkih institucij, ki še presoja delo ljubljanske oblasti, je Računsko sodišče. To je decembra izdalo negativno mnenje v reviziji poslovanja javnega zavoda Šport Ljubljana, ki očitno deluje po principih poslovanja balkanske krčme. Za več kot milijon javnih naročil so izpeljali mimo razpisov, z nekaterimi športnimi klubi sploh niso podpisali pogodb o najemanju prostorov, spet enim so zaračunavali prenizke najemnine, najmanj 9 javnim uslužbencem pa izplačali slab tisočak dodatka za delo preko polnega delovnega časa tudi za čas, ko dela preko polnega delovnega časa niso opravili, v nasprotju z Zakonom o računovodstvu je poslovno poročilo brez bilance stanja, izkaza prihodkov in odhodkov et cetera.

Na tržnicah inšpektorji z več tisočaki oglobijo zelenjavarja, ki ni izdal računa, mestni zavod pa je utelešenje legla brezzakonja. In odziv? Je odstopila direktorica Tatjana Polajnar, no, drugače – jo je župan jadrno odstavil? Nič in nič, a tudi osrednji dnevni mediji te revizije niso postavili za osrednjo temo; celo časnik Dnevnik, ki ji je posvetil del naslovnice, je za ključno zgodbo raje izbral pomanjkanje snega na smučiščih.

Projekta zloglasnega kanala CO se je župan Janković lotil brez vseh potrebnih dovoljenj, revizija ministrstva za okolje je pokazala, da so bila posamezna soglasja izdana celo protizakonito. In kako državo brani okoljski minister Simon Zajc? Skupina kmetov, ki delujejo kot varuhi ljubljanskega vodnega vira, je zadnjič spet blokirala gradbene stroje, tako da je v prid gradnji posredovala policija. Ko so novinarji vprašali ministra, zakaj ne ustavi projekta, je ta odgovoril, da na delčku trasa, kjer mesto nima dovoljenj, tega ne bo dopustil, da pa se v preostalo gradnjo ne more vmešavati. -??? Isti minister, ki je napovedal, da bodo ugotovitve revizije predali tožilstvu, ker gre torej za kazniva dejanja pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo, ocenjuje na pravnih prevarah osnovano gradnjo kot nedotakljivo!!!!!!???

Tožilstvo je medtem na sodišče spravilo Janković, juniorja, ki da je z dvema partnerjema izigral državo z utajo davkov pri poslih z luksuznima stanovanjema, pri čemer so družno ponaredili še uradne listine. Za goljufiva partnerja je zahtevalo po dobro leto zapora, za Janković, jr. pa denarno kazen. In kako je pojasnilo to različno kaznovanje skupine, ki je sodelovala v isti zadevi v Jankovićev prid? Tožilka Marjana Grašič se je odločila za različno kaznovanje, ker je ocenila, da bo namen kaznovanja s tem najbolje dosežen. Pri čemer je pred teve kamerami prostodušno izjavila, da ne ve, kakšno je finančno stanje slednjega. Denarna kazen za človeka v osebnem stečaju? Čudež - v zadevi Janković se tožilka prelevi v psihoterapevtko.

Prebivalci v Anhovem, Kanalu in sosednjih krajih pa na čudež ne morejo računati. Še več, cementarna Anhovo je na ARSO vložila zahtevo po povečanem sežigu odpadnih snovi. Kraji, kjer so devastirani že zaradi večdesetletne proizvodnje azbesta, dobivajo še novo dozo onesnaženja. Tokrat so presenetili zdravniki goriške regije skupaj z zdravniško zbornico, saj se jih je več kot 140 podpisalo pod peticijo, s katero opozarjajo na nevarnost za zdravje prebivalstva. Kdo, če ne zdravniki, opažajo porast nevarnih obolenj? In kako bo ravnal ARSO? Novembra lani je bil v Ljubljani posvet na temo vpliv sežiganja odpadkov na okolje in zdravje, na katerem so raziskovalci poročali o prezgodnjih porodih zaradi onesnaženega zraka, boleznih osrednjega živčevja, sežigalnice so povezali s pogostimi rakavimi obolenji, prof. Metoda Dodič Fikfak pa je celo zaključila, da ni dokazov, da je katerakoli sežigalnica varna. Okoljevarstveniki iz Eko-kroga so takrat poročali, da so predstavniki ARSA prišli na posvet posneti s kamerami svojega govorca, potem pa so jo ucvrli s posveta ... 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.