Mediji pod maskami

Bernard Nežmah

24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Pamflet

Evropski intelektualci opozarjajo na grožnje demokraciji v času koronavirusa v Evropi, s poudarkom na Madžarski, v kateri je dobil premier Viktor Orbán neomejena pooblastila za vladanje z dekreti. Da preverim, kako stvari vidijo v Budimpešti, sem o tem povprašal prijatelja zgodovinarja dr. Imreja Szilagyja, odličnega poznavalca politične zgodovine Jugoslavije in Slovenije. - »Parlament ni suspendiran, seje potekajo redno, edino Orbán lahko po potrebi izredno hitro ukrepa, brez parlamenta. Trenutno ni znakov, da bi zlorabljal položaj, sam bi bil presenečen, če bo po koncu epidemije poskušal obdržati posebna pooblastila, res pa je, da ne vemo, ali bo epidemije sploh kdaj konec.« Bolj je presenečen nad delom pisma nevladnega združenja Civico Europa, v katerem podpisniki pozivajo nacionalne medije, da uvedejo rubrike o Madžarski, tudi dnevno, če bo potrebno, ob tem pa medije še naprošajo, da madžarskim državljanom omogočijo prost dostop do teh vsebin kot vira pluralnih in neodvisnih informacij. – »Ni mi jasno, zakaj bi prebirali te vire, ko pa najostrejše kritike in poročila lahko najdemo v madžarskih opozicijskih medijih, ki so v manjšini, ampak obstajajo.«

Ni pa opaziti nobenega pisma evropskih osebnosti švedski vladi, da spremeni svojo politiko v času koronavirusu. Tam resda ni ogrožena demokracija, so pa človeška življenja. Po podatkih v sredo je bilo umrlih že skoraj dva tisoč ljudi, a bolj pomenljiva je primerjava s sosednjo Norveško, ki ima bistveno bolj restriktivne ukrepe. V zadnjem dnevu so imeli 172 žrtev, medtem ko je imela Norveška eno samo žrtev. Norvežanov je približno pol manj, tako da je razmerje 86 proti 1. Temu bi cinično rekli švedska mehka evtanazija starcev, a to ni dominantna topika švedskih časnikov. Pač pa je Sveriges Radio polemično poročal o nedavni raziskavi, ki je postavila, da na vsakega odkritega kovid bolnika pride še tisoč neodkritih. Problem je nastal, ko so sešteli številke in ugotovili, da je v Stockholmu vseh obolelih 6 milijonov, medtem ko glavno mesto šteje le milijon prebivalcev. In potem so vladne službe napovedale revizijo evidentno zgrešene raziskave.

Peklenska pandemija pa sproža številne apokaliptične interpretacije, a tudi frapantne raziskave. Pariški »le Monde« je navedel kitajsko, da je med umrlimi zelo majhen delež kadilcev, kar sta v svoji raziskavi potrdila tudi francoska zdravnika Makoto Miyara in Zahir Amoura, ki sta med 343 bolnišničnimi pacienti našla samo 4,4 odstotka dnevnih kadilcev. Upoštevaje, da je 28 odstotkov Francozov kadilcev, sta prišla do ugotovitve, da kajenje za petkrat zmanjša možnost obolenja za koronavirusom.

Na Slovenskem na temo epidemije potekajo ostre politične bitke. Osrednji dnevni mediji in opozicijski poslanci pravijo, da gre pri nakupih mask za korupcijo, kriminal, vidni poslanec Levice pravi, da gre za plenjenje proračuna. Torej osrednji rop. Več medijev je v podkrepitev postavilo izjavo slovenskega podjetnika na Norveškem, ki pripoveduje, da se je slovenski vladi javil, da posreduje pri nakupu pri svojih kitajskih prijateljih, a so ga zavrnili in izbrali dražjega. Več kot lovski argument: nekdo, ki sam pravi, da se s takim poslom še ni ukvarjal, trdi, da bi v izrednih razmerah on opravil bistveno cenejšo dobavo, in mediji ga vzamejo za čisto zlato!??

Dejansko omenjajo poročila, da so v tovorih mask prišle kdaj drugačne, kot so bile obetane, et cetera. Problem je resen, toda čas, v katerem se je to dogajalo, je še bistveno bolj kompleksen. Upoštevati velja, da ni bilo rednih letalskih povezav, da ni obstajala stabilna trgovina, kjer izbrani predmet res dobiš, kjer so cene fiksne, ampak zakon divjega zahoda, kjer trgovci navijajo cene in se celo države obnašajo kot nekoč morski pirati, ne le ZDA, tudi nemška administracija je denimo zaplenila slovensko pošiljko na svojih tleh. Ker mask ni bilo v skladiščih državnih rezerv, je pač jasno, da bodo nakupi z gledišča običajnega podjetništva zunaj vseh kriterijev normalnega poslovanja. Seveda to ne pomeni, da nakupi ne bi smeli biti objekt presoje. Toda najbolj kompetentni presojevalec, kot je predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel, je bistveno manj decidiran, zavedajoč se, da običajna merila tu ne delujejo.

No, koronavirus je udaril tudi po pluralističnem pristopu nacionalne televizije. Po parlamentarni razpravi o nakupu mask so v Odmeve povabili vodjo odbora za zdravstvo Franca Trčka, ki je resda živahen in ekspresiven govorec, toda v studiu je bil edini gost. Gledalci so ostali prikrajšani za izmenjavo vladnih in opozicijskih argumentov! – Kje je tu pluralizem državne televizije, kam je izpuhtela njena tradicija soočanja mnenj? Zmagovalec v dialogu je pač bolj nazoren in kredibilen, kot takrat, ko zmaga v samogovoru.

Se je pa v osrednjem dnevniku TV SLO znašel kot tarča predsednik Borut Pahor, ne da bi bil danega dne sploh vpleten v kak dogodek. Oddaja, ki informira, je postavila kot problem dejstvo, da državni predsednik podpira zahteve vlade, da bi na južni meji ob policiji aktivirali še vojsko. OK, tudi to je lahko tema, vendar pa smo potem gledali ironični prispevek, v katerem Pahor v različnih jezikih pošilja besede podpore evropskim voditeljem. Predsednik države je postal objekt poroga v informativni oddaji, ker je v tej točki kooperativen z vlado? Ni problem, če je v avtorskih oddajah, komentarjih ali pri Sašu Hribarju, od poročil gledalec pričakuje žurnalizem in ne politični aktivizem.