15. 5. 2020 | Mladina 20 | Uvodnik
Trpeči koalicijski partnerji
»Razglasiš se za avantgardo, za nedotakljivo božanstvo, živiš od žuljev ljudstva in ignoriraš dejstva. Vsak dvom v božanstvo je že napad. V bivši Jugi si je tak status lastila JLA. Jugoslavije ni več, tovarišica. In je nikoli več ne bo. Vsaj v Sloveniji ne!« Zgornji citat je odziv na zapis novinarke RTV Slovenija Jelene Aščić, ki je 3. maja, na dan svobode tiska, objavila sporočilo Društva novinarjev Slovenije, da »javna radiotelevizija predstavlja enega od temeljev svobodne družbe, zato napadi na RTV Slovenija pomenijo tudi napad na demokracijo«. A ta grozni in grobi napad ni zapis nekega anonimnega tviteraša, ampak slovenskega premiera Janeza Janše. Pa ne gre za to, da se tako ne bi smel vesti do novinarke: tako se v civilizirani družbi pač ne vede. Sploh pa se tako ne vedejo premieri.
Pa to ni njegov najhujši tvit.
Če ne bi bili tako nepomembna država, bi o tem, kar se dogaja, v tujini več govorili. A ne glede na relativno nepomembnost male države po Evropi postajajo pozorni, kaj se dogaja v najsevernejši balkanski državi. Balkanski ni toliko geografski kot politični pojem. Gre za posebne oblike vladanja in oligarhije okoli vladarja. In Janša je v očeh tujcev zgolj in samo še en balkanski vožd. Tujci, ki malo vedo o tem območju, ga primerjajo s srbskim predsednikom. In žal imajo prav.
A Janša je pač Janša. Ni bilo treba biti ravno politični analitik za napoved, da se bo tudi v tretje zgodilo, kar se dogaja danes. Slovenski premier uradno napoveduje vojno medijem, piše bizarne basni, napada nevladni sektor, njegovi logarji in rupli pišejo čudne dopise svetu Evrope, evropski komisiji in tujim medijem, njegova vlada izvaja demontažo celotnega imunskega sistema države, od policije do nadzora pranja denarja, in seveda v svojem starem slogu premier grozi vsakemu, ki mu samo senco naredi na njegovi poti. Kot vedno mora javnost ob vsem tem opazovati še poslovanje, pri katerem izbrani izvajalci z enim samim poslom zaslužijo več, kot povprečno slovensko veliko podjetje ustvari dobička v letu dni.
No, obstajajo ljudje, ki so zdaj šokirani. Imenujejo se koalicijski partnerji. Ampak hecno, iskreno so šokirani: vsi, začenši z NSi in naprej do SMC in DeSUS. In prestrašeni in zgroženi, a o tem kasneje. Kako so lahko tako šokirani? Pač, veliko so investirali v to koalicijo – ogromno so tvegali. Vedeli so sicer, da se tudi to, kar se dogaja, lahko zgodi, a je bilo takrat mikavno, da jim morda res uspe, kar je sladko obljubljal Janša. Nobenih ideoloških tem, je zagotavljal. Druga možnost je bila slaba in so izbrali to, ki je njihove probleme vsaj na prvi pogled prelagala za dve leti. Resno mislimo, ko pravimo, da so iskreno upali, da bo tokrat Janša ravnal drugače.
Hladen tuš je prišel že na prvi seji vlade, priznavajo danes. Agresija, nespoštovanje in kulturni boj, začelo se je takoj. Ampak ker je bila kriza, so molčali in upali, da bo javnost zaradi krize na to pozabila. In da bo Janša opravil te »svoje zadeve« in potem bodo imeli mir. Tega jim ne gre očitati: celotna javnost je bila v šoku zaradi koronavirusne bolezni in Janše na položaju predsednika vlade, oni so bili prav tako šokirani zaradi koronavirusne bolezni in Janše na položaju predsednika vlade, vendar od blizu. Najbolj se je to videlo Toninu: kot bi v enem dnevu dojel, kaj je govorila njegova predhodnica Ljudmila Novak. Še zdaj hodi okoli kot prestreljen.
Ta teden so začeli koalicijski partnerji povzdigovati glasove. Zelo nežno. Tonin je na primer svoj res blago kritični tvit kar zbrisal. Ampak dal je signal. Tudi Aleksandra Pivec je izrekla prve kritike. Potolčeni Počivalšek je tiho, Janja Sluga pa je dodala v svoj nastop zaskrbljeni ton.
A dejansko jih je strah. Danes že vedo, kaj so prevzeli nase. Najprej jih je bilo strah vožda, strah jih je morebitnih volitev. Njihovo ravnanje danes kaže, da že vedo, da so šli Janša in njegovi v svojem sovražnem in maščevalnem pohodu že zdaj predaleč. Da ni več vrnitve, ne v očeh domače javnosti, kaj šele v tujini.
Se spomnimo leta 2013? Zadnje vlade Janeza Janše dejansko niso vrgli protestniki, ampak koalicijski partnerji. Velja se spomniti, da so nekateri izmed njih vedeli, da to pomeni konec njihove politične kariere – pa jim je bilo za to popolnoma vseeno. No, zdaj so koalicijski partnerji spet v enakem položaju (zgolj imena so druga). Ne vidijo dobrega ali pa vsaj spodobnega izhoda – ker ga ni. Že danes vedo, da za to politiko, ki jo zdaj izrisuje Janša, ne morejo stati. Skregana je z njihovimi elementarnimi prepričanji. In vedo tudi, da se ne bo dal motiti.
Lahko rečemo: zagatno. Sočustvujemo pa ne z njimi. Pod njihovo vlado – da, njihova je ta Janševa vlada, tudi vaša, ministrica Kustec – smo tako kot vsi drugi kritiki, ki si upajo podvomiti o ravnanju vlade, izpostavljeni odkritim grožnjam njihovega predsednika vlade ter njihovih ministrskih kolegov, ki so za evropsko demokracijo popolnoma nesprejemljivi. Vendar ne pišemo pisem, ampak odgovarjamo na telefonske klice in elektronsko pošto iz tujine.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.