Vaje iz medijskega branja

Bernard Nežmah

12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Pamflet

Potem ko so pred dvema tednoma policisti demonstrantom v Ljubljani pisali globe zaradi pisanja po cestah, se je produkcija talnih grafitov na naslednjih protestih še bolj razmahnila, tako da je bilo po demonstracijah mestno središče popisano s protivladnimi gesli. Podoba, ki pa ne nakazuje, da je v državi na pohodu diktatura, prej nasprotno.

Točno pred 100 leti se je risanje po tleh pojavilo v Sovjetski zvezi. Svetovno znani umetnik Kazimir Malevič ni bil le genialni suprematist, ki je slikanje pripeljal do točke absurda, ko je naslikal beli kvadrat v belem kvadratu. Ko je po oktobrski revoluciji postal profesor na umetniški šoli v Vitebsku, je prinesel umetnost med ljudi. Po glavnih cestah je rdeče tlakovce prebarval na belo, vanje pa risal zelene kroge, oranžne kvadrate in modre pravokotnike.

Ob zadnjih kolesarskih protestih so teve poročila izpostavila, da se jih je udeležil tudi – žvižgač Ivan Gale. POP TV je prenesla, da proteste proti vladi podpira, hkrati pa je prepričan, da demonstracije ne bodo potihnile, ker so ljudje naveličani politike, ne samo trenutne vlade, tudi preteklih garnitur in da je čas tudi za sistemske spremembe. Lik obraza novega voditelja je ustvarjen, potrebne so samo še volitve.

Povsem drugačen dogodek pa je bil v Kočevskem rogu. Ob spominu na pobite domobrance so spregovorili metropolit Stanislav Zore, predsednik vlade Janez Janša ter predsednik države Borut Pahor. To je bilo prvič v zgodovini, da sta najvišja predsednika skupaj obeležila največji množični poboj na Slovenskem. In kako so se odzvali nekateri osrednji dnevni mediji? Nacionalna televizija je poročala o vsebini govorov, ni pa navedla, da je to dan spomina na več kot 13 tisoč pobitih vojnih ujetnikov, ki jih je zmagovita Titova vojska samovoljno in na skrivaj pobila ter zagrebla. Časnik Dnevnik je resda omenil število žrtev, toda poročilo o dogodku je aranžiral tako, da ga je postavil pod polemični naslov Domobranci so za Janšo uporniki, medtem ko drugi časnik Delo o dogodku sploh ni poročal. Pisateljski protesti zoper napovedani koncert Thompsona, oživljeni projekt doma starejših v Moravčah, neznano truplo v Dravi, izginuli moški v reki Savi, protesti v ZDA in še vrsta prigod so bile topike poročanja, dan nacionalne tragedije, ko je država na mah izgubila 13 tisoč svojih državljanov, pa ni našel poti do časopisnih poročil.

Je bilo pa na Delovih straneh objavljeno besedilo, ki je ostalo povsem neopaženo. Po smrti dolgoletnega predsednika olimpijskega komiteja Janeza Kocijančiča smo v partah brali besede slovesa, s katerimi se je od prijatelja poslovil Miroslav Mišković, predsednik Delte Holdinga. Desetletja sta si namreč delila strast in vizijo v športu in poslu. Kdo je že gospod Mišković? – Najbogatejši srbski tajkun, ki so ga leta 2012 zaprli z obtožbo, da si je nezakonito pridobil 30 milijonov evrov, nekaj let kasneje je bil te obtožbe oproščen, a zoper njega teče sodni proces zaradi utaje davkov. Ob njem so celo strani Wikipedie neverjetno skope: angleška navede nekaj njegovih rabot, tudi Wikileaksove dokumente ameriške ambasade v Beogradu, ki je sporočala, da je premoženje pridobil na nezakonit način, medtem ko srbska konča njegovo biografijo z letom 2008, nemška z 2013, francoska pa jo zaključi pri podatku, da je bil 2014 na sodišču oproščen. O človeku, ki je uvrščen med 100 najbogatejših ljudi vzhodne Evrope, tako oskubljeni zapisi? Več kot pomenljivo. Ta mož nam je zdaj sporočil, da je izgubil prijatelja, s katerim je poslovno sodeloval!?

A po časopisih najdevamo celo radikalne politične poglede. V soboto je Dnevnik v mnenjski rubriki objavil tekst avtorja, ki je ocenil, da zaradi predsednikov Pahorja in Janše država ne dosega uresničljive materialne, družbene in okoljske blaginje. Ker je pred časom prebral dva članka o njunih osebnostnih prerezih, ki sta formirali škodljivo pahorjanstvo in janšizem, poziva, da bi jima omejili volilno pravico, da bi jima za zmeraj prepovedali vodilne položaje v politiki. V imenu razlage človekovih pravic, ki da jih je potrebno kdaj omejiti, dvema predsednikoma jemlje pravico kandidirati za politične funkcije. !????????????????????????

Zanimivo, v naslednjih treh dneh se v Dnevniku ni pojavila nobena replika, ki bi protestirala zoper tako nonšalantno eliminacijo slovenskega pravnega reda.

V prodorni oddaji nacionalke Tednik pa smo lahko zrli utemeljeno kritiko na račun zahvale ameriških letal, ki so v čast zdravstvenim delavcem v boju s koronavirusom preletala Slovenijo. Dejansko, darilo, kot če bi sedemletniku za rojstni dan namesto vodne pištole podarili sesalec za prah. Darilo, ki si ga obdarjenec ne želi, pač ni darilo. Toda poanta teve prispevka je šla v smer, da bi denar, ki je šel za prelet, raje namenili zdravstvu, in potem je prinesla še vrsto področij, kjer je bilo zdravstvo plačilno zapostavljeno. Pri čemer so že na samem začetku objavili odgovor obrambnega ministrstva, da država za te prelete ni plačala nič. OK, darilo je bilo cinično, ali vsaj deplasirano, a na njem graditi kritiko za materialna pomanjkanja v zdravstvu, je žaljenje principov argumentacije.