Koliko virusov?

Heni Erceg

3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Hrvaška

Mali balkanski čudesi, prežeti z medsebojnim sovraštvom, pa vendar vsako s svojim nacionalizmom tako podobni drugo drugemu, sta edini državi, ki sta se odločili parlamentarne volitve izpeljati sredi pandemije. Oblasti obeh držav, Srbije in Hrvaške, so svoje neizpodbitne »uspehe« v boju s koronavirusom seveda izrabile v volilne namene. Lagale so in prikrivale podatke o umrlih, samo da bi se tam in tukaj na oblasti obdržala skorumpirana skupina, ki je vladala doslej in ki se – v pomanjkanju kakršnegakoli smiselnega razvojnega načrta ali načrta reform – ne ustraši sebi v prid izkoristiti niti smrtonosne bolezni, ne da bi se spraševala, kakšno zdravstveno ceno bodo morali za to plačati državljani.

Srbskemu despotu se je takšno ravnanje že obrestovalo, mandat je osvojil brez težav, tako kot to uspe brezobzirnim demagogom, z nenehnim laganjem, kakor kažejo resne raziskave, pa tudi z občutnim zmanjševanjem števila umrlih v »boju z virusom«. Hrvaška tišči glavo v pesek pred novim valom epidemije in strokovnemu štabu, sestavljenemu iz članov vladajoče stranke, ne zaupajo več niti omotični desničarji, saj prikriva prave podatke o obolelih, po začetnem obdobju uspešnega omejevanja širjenja virusa pa se je vzpostavil tale model: manj ko je testiranih, manj je okuženih! Zato prvi človek nacionalnega štaba in kandidat HDZ na bližajočih se volitvah vztrajno zatrjuje: »Testiramo točno toliko, kolikor je treba.« To pomeni čim manj, zato tudi ne vemo natančno, koliko je okuženih.

V glavnem, v trenutku, ko se je razkrilo, da je tako imenovani strokovni štab božansko telo v profani službi vladajoče stranke in da ga sestavlja kopica zvestih članov HDZ, se je začelo obdobje odkritih, prozornih laži, medijskih manipulacij in seveda ogrožanja zdravja državljanov.

Virus se je vrnil navkljub premierovim priprošnjam, naj malo počaka, vsaj toliko, da bodo volitve mimo in bo na valu zmage v »vojni z virusom« dobil še en mandat ter se otresel opozicijskih nebodijihtreba, kot pritiče vladarju ene redkih držav, osvobojenih virusa. Tako je ta prepotentna vlada med prvimi odprla meje za turiste in zdaj namesto obolelih, katerih število narašča in je skrb zbujajoče, šteje tujce, ki brez predložitve kakršnegakoli izvida, torej brez ovir vstopajo v Hrvaško, ta pa bo zaradi propadle turistične sezone strmoglavila v še globlje brezno recesije in pomanjkanja. Od tod tudi navdušenje nad mednarodnim teniškim turnirjem v Zadru, katerega posledica je kopica okuženih tenisačev, gledalcev, otrok … Kot kak bebec se je na njem samopromoviral in se družil s tenisači prav hrvaški premier, s tem pa se mu je pred očmi sesulo slaboumno predvolilno geslo »Varna Hrvaška«.

Varna pred čim? Pred virusom? Po izbruhu okužb v Zadru se je nato še sam ustrelil v koleno, ko je zavrnil samoizolacijo, torej se je javno postavil po robu dovčerajšnjim strogim navodilom svojega »strokovnega« štaba za obrambo pred pandemijo. Raje je blebetal, da ga hoče v karanteno strpati opozicija, ampak »tega filma ne bo videla«, in se še naprej skupaj s člani štaba, ki so vsi po vrsti na volilnih listah njegove stranke, opotekal po Hrvaški in državljanom pošiljal grozljivo sporočilo, da v resnici niso potrebni nikakršni ukrepi, ne ohranjanje razdalje ne nošenje mask. Zdravnica, ki je še včeraj s položaja nesporne strokovne avtoritete trdila, da so tisti, ki so bili v stiku z okuženimi in zavračajo samoizolacijo, v resnici »bioteroristi«, zdaj meni, da se premieru zaradi stika z okuženim Novakom Đokovićem ni treba osamiti.

Drzna in brezobzirna skupina tako imenovanih strokovnjakov, hlastajočih po morebitnih povolilnih stolčkih, je za vnovični izbruh bolezni seveda obdolžila državljane, češ da so se »preveč sprostili«, čeprav je bila oblast tista, ki je razglasila konec pandemije, odprla prostore za množično druženje, diskoteke, nočne klube … in dodala še propagandno floskulo o »Varni Hrvaški«. Vse, samo da bi rešila turistično sezono in si s tem pridobila pravico do še enega mandata.

Zdaj, ko je virus dokazal, da mu ni kaj prida mar za neko Hrvaško, spet velja sklep o obveznem nošenju mask v sredstvih javnega prevoza, čeprav so pred kratkim isti epidemiologi, ki so zdaj sprejeli ta sklep, trdili, da maske ne pomagajo kaj dosti, preprosto zato, ker jih ni bilo. Skrb za zdravje državljanov je zelo hitro odstopila prostor pohoti tistih, ki se ženejo volitvam naproti, lažnemu prikazovanju dejanskih razmer in prizadevanjem, da se privabijo turisti, saj bo država brez njihovega denarja težko preživela, če sploh bo. Seveda ne govorimo o katerihkoli turistih, gotovo ne o domačih, ampak o tistih z globljimi žepi, pa čeprav okuženih, nikakor pa ne o državljanih držav z »vzhoda« regije, torej sosedih. Zanje so zapornice na meji že več dni spuščene, ker je tamkajšnji, tako imenovani balkanski virus veliko nevarnejši od italijanskega ali ameriškega, zato ga »Varna Hrvaška« noče uvoziti. Nekako tako, kot je bilo z domačimi »bioteroristi«, med katerimi se je znašel tudi človek, ki je med samoizolacijo odšel na njivo, da bi sam samcat raztrosil gnoj, in zaradi tega plačal 8000 kun kazni.

Samo dva meseca pozneje premiera nihče ni razglasil za »bioterorista«, niti mu, po mnenju strokovnjakinje, ni treba v samoizolacijo, čeprav je bil v stiku z okuženimi tenisači. Zdaj so teroristi naši vzhodni sosedi, razen Hrvatov iz BiH, zvestega volilnega telesa HDZ, za katere so mejo čez noč na široko odprli.

S tem je tik pred volitvami vladajoča stranka predstavila svoj edini program, na katerem temelji »Varna Hrvaška« – nenehno širjenje virusa šovinizma.