Voditeljice

dr. Bogomir Kovač

7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Ekonomija

Zgodovinsko naključje je leta 2020 postavilo na globalni politični zemljevid štiri političarke, Merklovo, von der Leyenovo, Lagardovo in Georgievo. Prvi dve sta se znašli na čelu EU, drugi dve obvladujeta finančni svet prek ECB in MDS. Najvplivnejši moški trio Trump-Xi Jinping-Putin vodi svet v konfrontacije, ženski kvartet ponuja upanje v njegovo rešitev. Dokazov je dovolj. Države z ženskim političnim vodstvom so učinkovitejše v spopadu s covid-19, tudi v biznisu so ženska vodstva boljša pri kriznem menedžmentu. Način prilagajanja na nove razmere v 21. stoletju zahteva asertivni menedžment, zmagoviti slog vodenja usmerjajo »ženski« principi. Covid-19 je razkril tisto, kar smo že vedeli. Feminizem je največja socialna revolucija 20. stoletja, boj za ekonomsko in politično enakost se začenja pri neenakopravnosti spolov. V novi revoluciji ženskega vodenja je morda možnost odrešujočih sprememb sveta.

Te štiri voditeljice niso naključje, njihova moč je večja kot kadarkoli, njihov potencialni vpliv dejansko neprimerljiv. Merklova po štirih kanclerskih mandatih sestopa iz nemške politike, toda Nemčija z njo na čelu predseduje Svetu EU v ključnem zgodovinskem trenutku. Von der Leyenova je kot predsednica EK njen politični projekt, kot prva ženska na tem položaju bo vodila operativno izvedbo največjega protikriznega paketa v zgodovini EU. Za uveljavljanjem Lagardove in Georgieve stoji francoski predsednik Macron. Z Lagardovo so Francozi pred leti skušali zabrisati politični in spolni škandal slovitega Strauss-Kahna na čelu MDS. Lani je potem Lagardova po izteku mandata vplivnega Draghia pristala na vrhu ECB, MDS pa je po starem razdelilnem ključu med ZDA in EU prevzela Bolgarka Georgieva, spet ženska, za nameček celo iz vzhodne Evrope. Dejansko je vplivna ženska četverica francosko-nemški dogovor, kadrovske menjave pa so klasičen primer globalne moške politične trgovine. Nič novega torej v deželi Danski.

Toda videz vara. Nemčija je letos bistveno spremenila svoje stališče do obsega, načina delitve in finančnega pokritja evropskih protikriznih pomoči. Evropska komisija pod vodstvo von der Leyenove deluje veliko bolj odprto in povezovalno, prvič združuje reševalne pakete in proračunska sredstva. Junckerjev pokroviteljski cinizem je v vedno bolj razcepljeni EU nadomestila vodstvena empatija prijazne odgovornosti. Tudi ECB pod Lagardovo z manj pompoznosti nadaljuje z dejanskimi spremembami glede zadolževanja in sistemskimi ukrepi bančne in finančne unije. Georgieva je na drugi strani del radikalnejše transformacije MDS v okviru postbretonwoodske svetovne finančne ureditve. Spreminja se neoliberalna agenda na račun družbeno bolj odgovorne in humane podobe globalnega finančnega kapitalizma. Pod črto, za Merklovo in von der Leyenovo je panevropski sporazum pomembnejši od neposrednih koristi Nemčije, za Lagardovo in Georgievo je nova monetarna politika ključ finančnega repozicioniranja sveta. Vse štiri želijo vrniti zaupanje v EU, spremeniti politične trende in oblikovati novo globalno ekonomijo.

Ženske so izjeme v politiki, toda njihova politika je običajno izjemna. Voditeljice držav so v pandemijski krizi boljše od voditeljev. Vzorec ni velik, 19 držav po svetu vodijo ženske, 174 pa moški. Toda pristopi Novozelandke Ardernove, pa tajvanske predsednice Tsai Ing-wen ali pa mlade Marinove na Finskem so merilo drugačnosti in hkrati uspešnosti. Covid-19 je tudi tukaj izostril logiko. V časih pandemijske negotovosti so postavile v ospredje vrednote človeških življenj in ne vrednost ekonomije, odzvale so se hitreje in bolj organizirano, pri ljudeh so vzbudile več zaupanja in verodostojnosti. Moški so občutljivi na finančna tveganja, ženske na človeška, žensko vodenje je bolj demokratično in participativno, moško bolj egocentrično in izključujoče. Stereotipi se na koncu izidejo v vsakdanjih komunikacijskih veščinah. Prva ministrica Solbergova je glede vladnih ukrepov neposredno odgovarjala norveškim otrokom, Ardernova je prek Facebooka nagovarjala državljane iz svoje dnevne sobe. Si predstavljamo v tej vlogi Trumpa ali našega Janšo?

Ženske so v tej pandemijski krizi odigrale osrednjo vlogo, četudi niso bile del politične elite. Zdravstveni sistemi so povsod po svetu feminizirani, prevladujejo zdravnice, zdravstvena nega je v ženskih rokah, družinska pa tudi, ko so ljudje ostali doma. McKinseyjeva analiza leta 2009 je dokazovala, da so ženske konkurenčna prednost podjetij v tedanji finančni krizi. Pet let kasneje je druga analiza dokazovala, da v 22.000 vodilnih podjetjih po svetu komaj v dobri tretjini srečamo ženske na vodilnih menedžerskih položajih. Evropska komisija je na začetku marca 2020 objavila strategijo za večjo enakost spolov za obdobje 2020–2025. Ženske kot heterogena skupina se srečujejo s presečno diskriminacijo na vseh družbenih ravneh in področjih. Njihovo opolnomočenje je eno manj razvpitih, toda pomembnih delov celotnega finančnega okvira EU do leta 2027. Enakopravnost spolov je za EU bistveni pogoj vključujoče družbe, njene zelene transformacije, pa tudi konkurenčnosti in učinkovitosti. To je tudi ena ključnih točk presoje sedanje Janševe administracije.

Če je ženski menedžment trend uspešnosti in odgovornosti za delovanje 21. stoletja, kje smo danes mi v tej zatohli provinci? Formalno smo zaradi socializma bližje Skandinavcem kot jugovzhodni Evropi. Toda ženske se tudi pri nas soočajo s stranpotmi istanbulske konvencije glede spolnega nasilja. Še vedno jih ogroža ekonomska neenakopravnost na trgu dela, kjer dobijo v povprečju desetino nižje plače … Frances Perkins je bila 12 let prva ženska v vladi ZDA (1933–1945), skriti Rooseveltov adut, sloviti New Deal nosi njen pečat. Ko iščemo novi evropski zeleni New Deal, v ozadju že stojijo močne ženske. Le doma na bregovih Ljubljanice opreza povodni mož. Uršik zalih pa od nikoder.