Trump, Janša

Janko Lorenci

4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Kolumna

Je mogoče kakorkoli primerjati Trumpa in Janšo? Razlike so seveda velikanske že zaradi različne velikosti, razvitosti, kulture … obeh držav. Amerika velja za imperij v zatonu, a je še vedno mogočna, vseprisotna in fascinantna. Trump je za svet večkratna grožnja: je nevarnost za svetovni mir in okolje, mentalno onesnažuje politično in družbeno sceno ter je potuha in zgled za male avtokrate po svetu. Janša, v našo smolo in tujo srečo, vpliva samo na dogajanje v Sloveniji. Ampak mi živimo tu in se nočemo izseliti.

Kljub razlikam so tudi podobnosti.

Oba ženeta svoji družbi v ostro razklanost, ki se iz politične sfere postopoma seli v vso družbo. Kdor ni z njima, je sovražnik. Oba sta pripadnika elite, a gradita na zamerah proti elitam. Oba se delata velika patriota in pobožna človeka, iščeta zaslombo v ruralnem proti urbanemu, histerizirata družbo. Oba sistematično naskakujeta sodstvo in medije, spodkopavata dostojne politične standarde, povsod nastavljata »naše« (Janša je, po statistiki, policiji in NPU, pravkar kriminalno obglavil Furs, še en neprijeten nadzorno-informacijski organ). Vse našteto načenja ustavni red.

Trump je nevarnost epidemije dolgo zanikal in tako mnogo rojakov spravil v grob in ob delo. Janša se je glede korone sprva odrezal veliko bolje, a zdaj s prepoznim zapiranjem mej hazardira z nacionalnim zdravjem in ekonomijo, ker mu virusna psihoza pride prav pri preurejanju Slovenije.

Trump skuša ta čas ulične nemire in nasilje spremeniti v glavno predvolilno temo, se pri tem predstaviti kot edini, ki lahko zagotovi red in mir, in tako odvrniti pozornost od pustošenja koronavirusa. Izgrede slika kot poskus levih skrajnežev, aktivistov, kriminalcev in v ozadju demokratov, da bi pahnili državo v kaos. V resnici nemire s svojo politiko podžiga sam. V mesta, ki jih vodijo demokrati, je poslal nekakšne osebne milice, ki naj bi pomagale krotiti nemir, v resnici povzročen z rasizmom, silovito neenakostjo in posledicami pandemije, tako pogubne prav zaradi njega. Pri nas kaže oblast podoben odnos do miroljubnih petkovih protestov, hkrati pa tolerira vardo in na veliko preureja (politizira) policijo.

V javnem nastopanju so razlike med njima očitne. Trump je obupen predsednik, a izkušen šovmen, očitno pisan na kožo Ameriki. Janša v javnosti deluje leseno in ledeno, a ima temno karizmo in zbuja strah. Oba pa pošiljata osupljivo podobna sporočila: samo mi ljubimo domovino, samo mi zadržujemo begunce, mi smo tisti, ki znamo napraviti red in mir, mi smo borci proti komunistom (socialistom) in globoki državi. V teh sporočilih mrgoli laži in potvarjanj, a njihovo nenehno ponavljanje ima svojo moč – ki pa lahko začne res delovati šele, ko je družba zaradi socialnih stisk in občutka, da jih je zmerna politika pustila na cedilu, dovolj zmedena in znorjena.

Pogosto je slišati, da Janša posnema Trumpa. To je res le deloma. Janša je v politiki neprimerno dlje in tako dovolj znana figura, da ga večina zavrača. To je njegova bistvena omejitev, ki jo bi rad odpravil tako, da trajno histerizira Slovenijo; ko bo javnost dovolj shizofrena, ga bo po njegovem poklicala, da »napravi red«. Nekatere svoje značilnosti je razvil že dolgo pred Trumpom, a odkrito jih upa – na valu globalnega napredovanja avtoritarcev – pokazati šele v zadnjih letih.

Odstavljeni vodja FBI Comey je Trumpovo vladavino označil kot mafijski sistem: vse nadzoruje veliki boter, svet se deli na naše in nenaše, kodeks vdanosti postavlja organizacijo nad moralo, resnico in pravo. To je kar dober opis tudi Janševega sveta. Za to, da pridejo taki tipi na oblast, pa je praviloma odgovoren tudi drugi politični tabor – v Ameriki demokrati, pri nas leva sredina. Vzpon in trpežnost vseh trumpov tega sveta govorita, da so ljudje siti t. i. sredinske politike, ki leporeči in lepoumi, a soustvarja silovito neenako, neperspektivno družbo, zato iz kljubovalnosti, obupa ali znorjenosti volijo tako bizarne in problematične tipe.

Skratka, oba, Janša in Trump, sta v marsičem izdelek zavožene politike kot celote, izdelek, ki gibanje v slabo smer še pospeši. Oba sta nečastni osebnosti, oba neznosno spreobračata dejstva, oba vodita moralno bankrotirani stranki, imata nasproti razdrobljeno, jalovo opozicijo, vse skupaj pa opazuje razklano, negotovo ali odklopljeno ljudstvo.

Ta čas sta, glede na možnost ponovne izvolitve, oba v slabem položaju, vendar ne eden ne drugi ni vnaprej poražen. Trump ima na grbi katastrofalno bilanco: pustošenje covida, gospodarski padec, ulične nemire, vedno bolj osamljeno Ameriko. Njegova največja šansa je Joe Biden, medel konservativni demokrat, zanimiv le zato, ker je ne-Trump. Janša ostaja s svojo SDS najmočnejši, a bo težko sestavil novo koalicijo. Tudi njegov adut je opozicija – bolj demokratična, a dokaj impotentna.

Za obe državi bi bila katastrofa, če bi ameriški egomanski milijarder in naš od takratnega ustavnega sodišča rešeni obsojenec dobila še en mandat in nadaljevala destrukcijo. Pri tem je Slovenija po svoje na slabšem. Trump bo najkasneje po še enem mandatu dokončno izginil, Janša pa nam lahko ostane. Je neprimerno bolj sposoben in izobražen od Trumpa, a zato s svojim zveriženim političnim in človeškim profilom za svoje okolje še nevarnejši. Že zdaj si marsikdo misli: saj je grozen, a je vsaj maher. A ta maher je, edini doslej, že tretjič na oblasti, pa se ima za žrtev, govori, da je vse narobe, in za vse obtožuje druge. Še četrtič utegne postati premier tudi zato, ker so mu mediji in preostala politika predolgo gledali skozi prste, ga pustili nekaznovano rasti in zoreti v skrajnega desničarja. Pri trdorokcih je bistveno, da jih zgodaj razkrinkaš ali vsaj ne pustiš dolgo na oblasti.