Pošta za vse

N'toko

11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Žive meje

Pošta Slovenije ni navadno podjetje. Tako kot večina nacionalnih poštnih združb po svetu ni bila ustanovljena zgolj zato, da bi kovala dobičke, ampak da bi vsem ljudem v državi zagotavljala redno dostavo in oddajo pošiljk. Države ustanavljajo pošte, ker so te pogoj za delovanje vseh ostalih javnih in zasebnih sistemov – od bank in podjetij do sodišč in bolnišnic. Vse položnice, pogodbe, odločbe, prošnje, ponudbe, izvidi in nešteto drugih transakcij gre skozi roke poštarjev, ki tako tkejo niti družbe. Nacionalni poštni servisi so bili zato vedno eden izmed organizacijskih temeljev države, povrh vsega pa so omogočali redno in dostojno delo več tisočim ljudem. Pri tem se seveda ustvarja tudi dobiček, ampak ta je drugotnega pomena, saj je javna pošta, tako kot zdravstvo, šolstvo ali promet, eden izmed pogojev za uspešno delovanje vsega ostalega.

Kljub temu pa smo se v zadnjih letih navadili poslušati pritožbe, češ da pošta ne posluje dovolj dobro. Predstavniki državnega holdinga, politiki, medijski komentatorji … vsi hodijo pred kamere jamrat o »rdečih številkah« Pošte Slovenije. Po treh desetletjih neoliberalizma se je svet obrnil na glavo in nekoč javne storitve se morajo danes obnašati po tržni logiki in povečevati dobičke, tudi tam, kjer to ni možno – recimo pri oskrbovanju odročnejših in manj poseljenih predelov. Pošta je ves čas pod pritiskom, da prikazuje večjo rast, čeprav tudi med krizo nosi stroške obratovanja vsedržavnega sistema. In ker političnih odločevalcev več ne skrbi kakovost storitev in delovnih mest, ampak le bilanca ob koncu leta, ti od pošte zahtevajo, da se obnaša kot zasebno podjetje – ustvarja nove dobičke ali pa umre.

Na veliko škodo vseh nas je uprava pošte to tudi storila. V slogu pravega kapitalističnega podjetja je začela »racionalizirati poslovanje«. Uporabniki smo spremembe sprva opazili kot bizarno povečanje komercialne ponudbe na poštah, ko so se delavke na okencih spremenile še v prodajalke plišastih igrač in svetovalke za loto. Že v redu, a medtem ko je pošta povečevala obseg dejavnosti, ki je od nje nihče ni hotel, je hkrati ukinjala tiste, ki jih dejansko potrebujemo. Najprej je delovnike oklestila do te mere, da večina ljudi ne more več ujeti odprte poštne poslovalnice. In ker storitev, ki ni dosegljiva strankam, pač ne more ustvarjati dobičkov, je vodstvo ugotovilo, da je takšne poslovalnice najbolje kar zapreti. Tako so prebivalci Slovenije izgubili že 67 poslovalnic.

Sledilo je varčevanje pri delavcih. Prek odpuščanja in slabšanja delovnih razmer se je Pošta Slovenije zgolj med letoma 2017 in 2018 znebila več kot 1000 zaposlenih. Njihovo delo je padlo na ramena preostalih, ki kmalu niso več dohajali obsega nalog. Na vrhuncu sezone so poštarji v najslabšem vremenu delali tudi po 12 ur na dan, pa še vedno niso pokrili vsega terena. Število poškodb na delu se je povečevalo, plače pa ne. Pritoževali so se oboji, stranke in delavci. Uprava je poskušala trenja reševati tako, da je novačila delavce iz Srbije in BiH, a so tudi ti ob soočenju z brezperspektivnostjo tega poklica hitro spokali kovčke. Edina rešitev, ki upravi še ostane, je še dodatno zmanjšanje frekvenčnosti dostave in v težje dostopnih območjih so dostavljali le vsak drugi dan.

Vsakemu s kančkom poslovnega razuma je jasno, da takšno krčenje dejavnosti ne bo izboljšalo perspektivnosti Pošte Slovenije, ampak jo bo iz sodobnega državnega servisa spremenilo v nefunkcionalno razvalino. Neverjetno je, da država nadaljuje to politiko, čeprav ima na voljo druge rešitve. Vlada ima namreč v okviru evropske zakonodaje možnost subvencionirati tisti del poštnih storitev, ki so nerentabilne. Še več, evropska zakonodaja od držav članic celo zahteva, da morajo zagotoviti poštne storitve vsem državljanom šest dni na teden. Še neoliberalna evropska komisija se očitno zaveda pomena poštnih storitev za delovanje celotnega sistema. Ko se v manjših krajih zaprejo pošte in banke, se selijo tudi podjetja in prebivalci – zapiranje pošt je za podeželje pač mnogo večji problem, kot so volkovi in medvedi. A čeprav uprava Pošte Slovenije in tudi njeni sindikati že od leta 2012 moledujejo državo, da spremeni zakon in uvede nujne subvencije za javne storitve, so vsakič znova naleteli na gluha ušesa.

Cilj države očitno ni rešiti poštnega sistema. Kot smo videli že pri letalski družbi, trgovinski verigi, zdravstvu, javnem prometu ali RTV, država pušča ključne dele svoje infrastrukture dolga leta propadati, vse dokler ne izgubijo javne podpore. Nato se čudežno pojavi kakšen kupec iz tujine, ki naj bi »odrešil davkoplačevalce« tega dragega bremena in podjetje naredil bolj dobičkonosno. To stori tako, da ohrani komercialno uspešne storitve in ukine vse ostale, razproda premoženje, odpusti redno zaposlene delavce in jih nadomesti s prekarci. Zasebnim lastnikom pač ni treba pretakati solz, če bodo poštne delavce zamenjali študenti ali če vaša babica v Ambrusu ne bo več dobivala pisem na dom. Če pa bi kdo vendarle zahteval, da opravijo takšno nedobičkonosno javno storitev, bodo z veseljem za to pobrali državne subvencije, do katerih se javna pošta nikakor ne more prebiti. To je rešitev, za katero že drugo desetletje navijajo neoliberalne stranke in njihovi mediji, nazadnje jo je glasno propagirala Nova24TV.

Pošte so po vsem svetu priljubljene tarče privatizacijskih jastrebov, saj imajo na voljo velik logistični aparat in ogromno nepremičnin na dobrih lokacijah. Toda pošte so znane tudi po tem, da so dom močnim delavskim kolektivom. Kljub vsem spremembam so poštni delavci še vedno ključni za delovanje celotne države in imajo zato razmeroma dobro izhodišče za pogajanja. In čeprav so zaradi razklanosti na dva sindikata šibkejši, je našim poštarjem uspelo preprečiti, da bi se ta ustanova popolnoma razgradila. Lansko leto so obvarovali plače z organizacijo impozantnega štrajka, ta teden pa je Sindikat poštnih delavcev začel zbirati podpise za spremembo zakona o poštnih storitvah, s čimer bi ohranili obseg storitev in ustavili zapiranje poslovalnic. Mirno lahko rečemo, da so zadnji branik pred dokončnim uničenjem javnih poštnih storitev v tej državi.