#k# Prelistaj izdajo

Heni Erceg

11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Hrvaška

Črna Črna gora

Analitiki navadno govorijo, da položaj ni črno-bel. Ugotovitev naj bi zdaj veljala za Črno goro, kjer se nadaljuje povolilna zmeda. Lahko bi se strinjali s to relativistično trditvijo, če ne bi sami doživeli popolne črnine, ki je prevladala v vseh za manjšo lopo velikih državicah na tem območju, črnine nacionalizma, predvsem velikosrbskega. V vse države je bil vpeljan po isti metodologiji, njegovo predhodnico so sestavljali srbska intelektualna elita in pravoslavni popi, ki so na primer na Hrvaškem več let pred vojno romali po srbskih samostanih in domovih kulture in neuko prebivalstvo prepričevali, da v državi, v kateri živi že stoletja, nima pravic, ki bi jih moralo imeti.

dr. Bogomir Kovač

11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Ekonomija

Podobe provincializma

Obravnava tožbe evropske komisije (EK) proti Republiki Sloveniji (RS) zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) in dolžnosti lojalnega sodelovanja postaja precedenčen evropski pravni primer in pomemben notranji političnoekonomski problem. Slovenske oblasti so sprožile sodno preiskavo zaradi sumov nepravilnosti delovanja Banke Slovenije (BS) in kaznivih dejanj vodilne ekipe pri sanaciji bank leta 2013. EK in ECB sta se postavili v bran nedotakljivosti BS in njenega takratnega vodstva. EK se sklicuje na institucionalne privilegije in mednarodno imuniteto evropskih institucij, RS pa na nacionalne pristojnosti svojih nadzornih institucij in sodišč. Spor zadeva sivo cono politične centralizacije in nacionalne odgovornosti, principe ekonomske avtonomije centralnih bank in politične subsidiarnosti držav članic. Slovenija je bila leta 2013 ekonomski poligon delovanja ECB, danes postaja mejnik politične moči EK. V evropski politični igri je vložek te sodbe večji, kot se zdi. Slovenija ga je pravno podcenila in politično zapravila. Potonili smo v lastnem močvirju prikrivanja domačih krivcev in pokrivanja evropskih mahinacij.

N'toko

11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Žive meje

Pošta za vse

Pošta Slovenije ni navadno podjetje. Tako kot večina nacionalnih poštnih združb po svetu ni bila ustanovljena zgolj zato, da bi kovala dobičke, ampak da bi vsem ljudem v državi zagotavljala redno dostavo in oddajo pošiljk. Države ustanavljajo pošte, ker so te pogoj za delovanje vseh ostalih javnih in zasebnih sistemov – od bank in podjetij do sodišč in bolnišnic. Vse položnice, pogodbe, odločbe, prošnje, ponudbe, izvidi in nešteto drugih transakcij gre skozi roke poštarjev, ki tako tkejo niti družbe. Nacionalni poštni servisi so bili zato vedno eden izmed organizacijskih temeljev države, povrh vsega pa so omogočali redno in dostojno delo več tisočim ljudem. Pri tem se seveda ustvarja tudi dobiček, ampak ta je drugotnega pomena, saj je javna pošta, tako kot zdravstvo, šolstvo ali promet, eden izmed pogojev za uspešno delovanje vsega ostalega.

Janko Lorenci

11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Kolumna

Odstrel

Zgodil se je še en politični kadrovski udar: vlada je kar na dopisni seji zamenjala Petra Jenka, prvega moža davčne uprave, izjemno pomembne in občutljive ustanove. Namesto njega je nastavila Ireno Nunčič, prvo šefico v zgodovini Fursa z jasno strankarsko (SDS) pripadnostjo. Davkarija poslej ne bo drezala v finančne skrivnosti strankine smetane.

Bernard Nežmah

11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Pamflet

Teden dihanja?

Z odstopom predsednice Aleksandre Pivec se je končal drugi del sage o razkolu v Desusu. Zdaj je ta vsaj na vrhu jasno viden: na eni strani novi čelnik Tomaž Gantar in skupina poslancev, na drugi odstopljena ministrica. Toda nacionalna televizija je že na začetku pomladi v svojih oddajah prinašala vesti z naslovom – razkol v Desusu, le da je takratna vsebina poantirala nezadovoljstvo lokalnih odborov stranke s politiko sodelovanja stranke v Janševi vladi. Zgodil se je torej že drugi razkol, tokrat zaradi razlogov, ki nimajo nikakršne zveze s pomladnim. Zanimivo – kot da je bil razkol, kakršenkoli že, načrtovan?

Grega Repovž

11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Uvodnik

Kaos

Janez Janša se je v vseh svojih pohodih na oblast (in sestopih z nje) naučil, da je predvsem pomembno ustvarjanje vtisa. No, ustvarjanje vtisa je pomembno, so pa pri tem tudi neke meje. Janša jih nima. Ali kot je najbolje njegovo politično logiko povzel njegov prijatelj in aktualni finančni minister Andrej Šircelj: »Glejte, temeljni cilj opozicije je, da zruši vlado.« Naj stane, kolikor hoče, naj so vsi čisto brez uma, naj pol države verjame, da se čez njo valijo trume beguncev, vse je dovoljeno, dovoljeno je celo lagati in diskreditirati ljudi – ko je cilj zrušiti vlado. A tudi ko Janša prevzame oblast, ostane enako: še vedno gre predvsem za ustvarjanje vtisa.

Vlado Miheljak

11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Dva leva

Razcepljena istovetnost NSi

»Zame so glavno, če ne edino merilo naše temeljne vrednote. Nikoli se ne bom pogajal o vrednotah, kot so svoboda, svoboda govora, svobodni mediji, strpnost, vladavina prava, korupcija …. ko gre za svobodo, ni prostora za pogajanja. … Premiera Janša in Orbán nista le prijatelja, ampak tudi tesna politična sodelavca. Vaš premier je gotovo bliže Viktorju Orbánu kot meni.«
— Donald Tusk je Toninu in NSi odpredaval kratki kurz sodobne politične kulture (MMC in Dnevnik TVS 4. 9. 2020)