Le kje se je zalomilo?

dr. Bogomir Kovač

30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Ekonomija

Slovenija ekonomsko leto 2020 zaključuje hkrati s trideseto obletnico političnega rojstva države. Za njo so izgubljeno desetletje ekonomskega razvoja, permanentna politična kriza z ideološko razklano državo … Leto 2020 je bilo čas pretvarjanja, oblasti in ljudstva, da je projekt samostojne države »zgodba o uspehu«. Pandemija je postala priročen izgovor za tretji Janšev politični inženiring in vnovičen ekonomski polom države. Ekonomska učinkovitost vladnih protikriznih ukrepov je slaba, napovedi zato niso spodbudne. V leto 2021 stopamo politično še bolj vihravo in nepredvidljivo, z manjšinsko nesposobno vlado in frustrirano jalovo opozicijo. Gospodarske možnosti bo še vedno krojila pandemija, odrešilno cepljenje bo zgolj postopen blažilec težav. Odboj gospodarske rasti bo nižji od pričakovanj, fiskalni prostor države se nevarno oži, zelenega evropskega obrata ni videti. Leto 2021 bo posvečeno zamenjavi vlade in ne ekonomskemu razvoju in krotitvi pandemije. Čudno leto za Slovenijo in EU, ki ji načelujemo v zadnji polovici leta. Prelomno leto brez prave luči na koncu predora.

Slovenija je na polovici tega političnega volilnega cikla, po dobrih dveh letih smo pred morebitno tretjo menjavo vlade. Leto 2020 je najboljši dokaz, kako temeljito smo zavozili svoj zmagoviti osamosvojitveni projekt in kako težko ga bomo popravili. Politična kriza v državi postaja permanentna, tretja Janševa vlada pa je državo v letu dni ekonomsko ponovno zavozila. Pandemijska ekonomika temelji na treh stebrih. Prvi zadeva zdravstveni sistem, fiskalna politika blaženja krize je drugo področje, tretji steber predstavlja investicijska razvojna usmeritev. In kje se je zalomilo?

Vlada je že v prvem valu zgrešila pri obvladovanju žarišč okužb v DSO, v drugem se je zapletla s karantenskimi odločbami za zaposlene, poplačilo zdravstvenega osebja je bilo vseskozi porazno. Kriza bi morala spodbuditi načrt sprememb javnega in zasebnega zdravstva, začetek gradnje novih zmogljivosti in privabljanja tujih kadrov. Toda vsega tega ni videti. Na drugi strani protikoronski paketi in ukrepi pretirano slabijo fiskalni položaj države. Težava je na dlani. Sedem vladnih paketov (PKP) je preveliko, protislovni ukrepi in politike so toge in omejevalne. Zato je učinkovitost ukrepov slabša od povprečja EU, proračunski primanjkljaj in rast javne zadolžitve sta precej višja kot v varčnih državah EU. Vladna fiskalna politika brez prave selektivnosti in učinkovitosti javne potrošnje je zato tvegana in pogubna. Tretja težava tiči v investicijskem ciklu. Investiranje v infrastrukturo je sporno, če ne prinaša rasti BDP. Načrtovana struktura investicij se premalo veže na digitalizacijo in zeleno gospodarstvo, še manj na znanost in tehnološki razvoj. Tu se karte na ravni EU in globalnih verig vrednosti mešajo na novo. Vlada nima slovenskega »new deala«, leto 2021 pa bo ključno za razvoj te države. In tu že danes izgubljamo.

Domače napovedi za leto 2021 so tvegane, nekaj zaradi opletanja pandemije, še bolj zaradi politične vladne krize. Letošnji BDP bo na letni ravni nižji za 7–8 odstotkov, naslednje leto OECD in Mednarodni denarni sklad ocenjujeta rast med 3 in 4, Umar in Banka Slovenije okoli 5 odstotkov. Dve leti bomo torej potrebovali za povrnitev na predkoronsko raven, tja do konca leta 2022. Toda velika težava vladnega spopada s pandemijo nista zgolj rast in produktivnost, temveč globalna konkurenčnost in vse bolj domača likvidnost. Propadi podjetij in prikrita brezposelnost bodo skriti davek dosedanjih reševalnih improvizacij te vlade. Leto 2021 bi morali posvetiti aktivni razvojni politiki, operativni strategiji za porabo evropskih sredstev, pa tudi strukturnim spremembam in sistemskim reformam. Načrtovani investicijski ciklus v proračunih 2021 in 2022 bo že naslednje leto trčil ob absorpcijsko sposobnost države glede upravljanja in izvedbe del. Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost mora vlada evropski komisiji predložiti aprila 2021, tu količimo desetletno prihodnost Slovenije. Za zdaj so razvojne akcije te vlade bolj panične kot premišljene, bolj populistične in interesne kot dolgoročne. Počivalška bodo verjetno odnesle ovadbe. Žal ministrstvo za gospodarstvo po petih letih tudi brez njega ne premore dobrih industrijskih politik. Zato v letu 2021 ne bo premika k pametni rasti, večji produktivnosti in konkurenčnosti.

Sedanja pandemijska kriza je posebna, zato bomo v naslednjem letu doživeli trk dveh negativnih trendov, neprilagodljivosti velikih družbenih podsistemov in novih improvizacij vladnih politik. Dilema ali zdravstvo ali gospodarstvo ni niti prava niti politično legitimna, ljudje želijo v letu 2021 čim bolj zdravi preživeti. Tudi druga dilema glede smiselnosti menjave sedanje vlade je lažna. Krize se rešujejo z menjavami oblasti, če jih vlade poglabljajo in ne rešujejo. Če se je obnesla menjava Šarčeve vlade z Janševo, bo enako smiselna njena zamenjava z vlado KUL. V letu 2021 bomo doživeli kombinacijo let 1992 in 2012. Imeli bomo serijsko iskanje in potrjevanje mandatarstva, hkrati pa bodo poročila KPK in RS pokopala Janšo in njegovo skorumpirano tovarišijo. Damijan in Erjavec sta tu zgolj dve prehodni politični figuri, vsak s svojim poslanstvom. Prvi je omogočil KUL, drugemu je uspelo DeSUS popeljati iz vlade. Prvemu manjka politične karizme, drugemu verodostojnost, toda novi mandatar je za zdaj bolj kilavo upanje. Toda zagotovo bi postal ime leta 2021.

Osrednji dogodek prve polovice 2021 bo torej morebitna menjava vlade, drugi del bo posvečen vodenju razglašene EU. Upanja v srečno rešitev prvega in drugega pa ni prav veliko, če bo vezni člen sloviti JJ. Janša je tokrat glede nesposobnosti in nespodobnosti svoje vlade prekosil samega sebe. Neumnost je vedno nevarna, sobivanje z bedaki se vedno izkaže za drago napako. Toda kdo danes še bere Allegro ma non troppo vrlega C. M. Cipolle?