Botrov fevd

Vlado Miheljak

22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Dva leva

»V ječi je. Nedolžnih ne zapirajo.«
»Niso v ječi vsi, ki bi tja sodili.«
— Dialog iz filma The Public Enemy (1931)

»Postkomunistična mafijska država je privatizirana oblika parazitske države.«
— Nekdanji madžarski politik Bálint Magyar

Petan:»Ampak enkrat ga bomo [davek, op. a.] plačali.«
Vizjak: »Pa sem ti povedal scenarij, ko ga ni treba, škoda, to je glupo, glupo za firmo. ... Ne vem, zakaj bi denar metal tako bedasto stran.«
— Vizjak je leta 2007 Petanu razložil razliko med glupimi in bogatimi

»Vlada bo okrepila boj proti tajkunsko-političnim povezavam, ki s kriminalnimi dejanji še naprej razpredajo lovke po celotnem nacionalnem tkivu in brezsramno bogatijo.«
— Janez Janša je že leta 2007 v DZ napovedal, da je glupe treba obdavčiti

»Bond. James Bond. Končno spet kino in kokice. Bond nima časa za smrt. A na koncu filma umre. Mi pa vemo, da je nesmrten.«
— Pahor je še enkrat dokazal, da je nesmrten tudi njegov idiotizem (Instagram, 18. 10. 2021)

Grozno. Država crkuje, razpada pri živem telesu. Eden od ministrov je v postopku zaradi suma utaje davkov in ponarejanja listin. In to prav minister, ki vodi pravosodni resor. Drugi je razkrit med inštruiranjem podjetnika, kako se v zameno za lojalnost lahko izogne plačevanju davkov državi. Tretji, ki je, ne samo kot resorni minister, ampak tudi kot operativni odločevalec, kriv za smrt mladega dekleta, ne zmore vsaj pietetnega priznanja moralne odgovornosti ob tragični in nepotrebni smrti. Ustavno sodišče ministričino omejevanje dostopa do izobraževanja označi za protiustavno. Gospodarski minister dobi namige o nameri kriminalistov, da ga bodo obiskali na domu, ter inštrukcije, kako v tem primeru ravnati. Policijski minister serijsko laže in sam usmerja policijske akcije ob najbolj nasilnem policijskem ravnanju proti protestnikom. Prvi minister države ne prevzema sodne pošte, sistematično sramoti in zmerja sodno oblast ter se prepira z vsem svetom. Državna oblast ignorira ali direktno krši lastne zakone in obveznosti (STA, imenovanje evropskih tožilcev ...). Mafijska država, kot bi rekel pokojni Aleksander Litvinenko. Pač, neofevdalna oblika vladavine, ki znotraj formalnega demokratičnega ustroja prakticira principe in pravila delovanja kriminalnega podzemlja, z jasno družinsko hierarhijo in zaščito, ki moč distribuira po klientelističnih in nepotističnih obrazcih.

A še huje je, da pri tem državnem kolapsu predsednik republike, ki naj bi bil nekakšna moralna instanca in avtoriteta države, molči. Ne le molči. Čas si vzame, da urbi et orbi, s sliko in besedo sporoča, kako si je, oborožen z veliko merico kokic ogledal film o Jamesu Bondu. Res več kot bedak. Vse značilnosti patološkega narcisizma! Za narcisistično osebnost je značilno ne le umanjkanje zmožnosti empatije, ampak patološka potreba po ugajanju, ustvarjanju vtisa. Zato je po ponavljajočih se neuspehih podal predlog še enega, milo rečeno spornega kandidata za novega ustavnega sodnika. Takega, za katerega bi verjetno dobil odobravanje gospodarja v sadomazohistični igrici dveh predsednikov. Dveh predsednikov?! Ne vem, kako signifikantno je to, a smo edina evropska država, ki jo vodita dva bivša komunista. Eden se je prelevil v fašistoidno pojavo, drugi v narcisoidno. Vsekakor bi morali to imeti v glavi kot prioriteto tisti, ki menijo, da je Slovenija zamudila lustracijo. S predsednikom, ki je na kokicah, medtem ko drugi predsednik ugrablja in sistematično uničuje državo, njen demokratični ustroj in pravni red ter nadzorne institucije, se težave podvojijo. Zato je treba resno razmisliti, kako in s kom narediti prehod v pojanšistično Slovenijo. S stranko SD in Fajonovo? Fajonova izkoristi vsako priložnost, da se izmakne opredelitvi do predsednika republike. Denimo, ko je bila (8. 10. 2021) na POP TV neposredno vprašana o ravnanju predsednika Pahorja (sporni sprejem Stevanovića), je po splošni floskuli, češ da ji je žal, da se je to zgodilo dan pred protesti, brž pristavila, da je to »del legitimnosti«, in pobegnila od Pahorja nazaj h kritiki ravnanja sedanje oblasti. Pravilno sicer poudari, da vlada namerno ustvarja izredne razmere ter da »Slovenija zahteva spremembe in ljudje si želijo normalnosti«, a niti po naključju ne pride do ugotovitve, da je Pahor ključni del problema, ne del rešitve; da naredi vse, da bi avtoritarni Janšev režim preživel. In tu nastane problem. Sedaj, ko se je podpora vladi znižala na zgodovinsko nizko raven, je edina rešitev, ki pa je Pahor ne podpira, razpis predčasnih volitev. Toda z njimi se problem ne reši, pač pa šele zares pokaže. Kako se bo oblikovala nova koalicijska oblast? Kdo bo prevzel mandat? Bratuškova in Šarec sta svoja premierska bona že porabila. Ne prav bleščeče. Luka Mesec ta čas realno (še) ni v igri. Zorčič, ki napoveduje novo »sredinsko stranko«, je omogočil in do nedavna vzdrževal vzpon janšizma in kot tak izhodiščno nima legitimnosti. Torej preostane Fajonova? Ki ni zmožna refleksije in diagnoze sedanjega stanja; ki ni zmožna ugotoviti, kdo je bistveno soodgovoren za sedanje stanje. Ki, navsezadnje, ne bo dobila pristne podpore partnerskih strank in javnosti.

To je klasična filmska zgodba, ki jo gledamo na Poljskem, Madžarskem in še kje. Če hočeš spremembe, pač ni dovolj, da ne maraš Janeza Janše. Na takšnih temeljih je bila sestavljena koalicija Marjana Šarca. In iztekla se je v najbolj črn scenarij.

Kaj pa državljanke, državljani? Smo ujetniki mafijske države. V kateri eni plačujejo davke, drugi so naši. V kateri so eni glupi, drugi bogati. Če se upreš, si (politično) mrtev. Če se ne upreš, si mrtev že v izhodišču.