Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

 |  Mladina 3  |  Pamflet

Posojeni obrazi

Igre videza – v Ukrajini, pred ljubljanskim parlamentom in v Mariboru

Veliki mediji v ZDA in EU že tedne pregrevajo temo: ali bo Rusija napadla Ukrajino? Ko poslušam ruske radijske postaje in sledim njihovim spletnim medijem, nisem zaznal nikakršnega indica, ki bi na to napeljeval. Če državni informacijski aparat v največji državi na svetu, ki vedno pripravlja svoje publiko na prihodnje poteze Kremlja, molči, ga je vzeti kot napoved miru v naslednjih mesecih.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

 |  Mladina 3  |  Pamflet

Veliki mediji v ZDA in EU že tedne pregrevajo temo: ali bo Rusija napadla Ukrajino? Ko poslušam ruske radijske postaje in sledim njihovim spletnim medijem, nisem zaznal nikakršnega indica, ki bi na to napeljeval. Če državni informacijski aparat v največji državi na svetu, ki vedno pripravlja svoje publiko na prihodnje poteze Kremlja, molči, ga je vzeti kot napoved miru v naslednjih mesecih.

Res pa Belorusija in Rusija napovedujeta skupne vojaške vaje na drugi strani ukrajinske meje. Vendarle grožnja z orožjem? Seveda, toda kaj bi rekli za manevre Nata na Poljskem 2016 z več kot 30 tisoč vojaki, največje kdajkoli na terenu vzhodne Evrope? Je zato Nato napadel Rusijo? Jasno, nesmisel, vojaške vaje so vedno predstava za publiko in sosednje države. Ko je imel Nato leta 2020 močne protiletalske manevre v Litvi, je zoper rožljanje z orožjem protestiral en sam državni voditelj – Belorus Aleksander Lukašenko.

Veliki vojaški manevri kot odgovor na potencialnega agresorja so v prvi vrsti način afirmacije Nata, ki lahko potem od svojih članic bolj upravičeno terja nove investicije v nakup sodobnega orožja. Z eno besedo – vojaški biznis.

Toda vseeno, kaj se pa skriva za medijskimi poročili o imperialističnemu liku Vladimirja Putina? Zgodba je pač tako velika, da zakrije vse detajle. Enega redkih je predstavil francoski tednik l’OBS v reportaži iz Donbasa, od koder predstavlja stanje na »zamrznjeni« frontni črti med ukrajinskimi in separatističnimi silami. Novinarka Sara Daniel se je pogovarjala z ukrajinskim majorjem Dimo, ki se je pohvalil, kako so lansko jesen z novimi turškimi droni, ki letijo tako visoko, da jih ni mogoče ne videti ne slišati, razstrelili baterijo proruskih havbic. In ob tem izustil: če bi Zahod to želel, bi hitro opravili z Rusi.

Ne bomo tehtali, kdo so tu dobri in zli, dejstvo je, da prebivalci na obeh straneh frontne črte živijo v vojnem stanju. Za njih bi bil odrešujoč prihod miru. In zdaj ključno vprašanje? Zakaj ni vzhod Ukrajine demilitaliziran in povrnjen nazaj v spodobno civilno življenje? Pred leti je bil sklenjen mednarodni sporazum, po katerem separatistično prorusko območje ostane v Ukrajini, a dobi močan avtonomni status.

Ko je aktualnemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu padla priljubljenost, je v svoje nastope hitro vpletel Putina, ki preti njegovi domovini. In državni tožilci so že spisali ovadbo zoper bivšega predsednika Petra Porošenka zaradi državne izdaje. Je mar Porošenko ruski agent? Politični tekmec Zelenskega je v svojem mandatu doživel vojno s prorusko stranjo in bil v duelu s Putinom. Kaj je torej njegova državna izdaja? Tožilstvo ga obtožuje, da je kot predsednik države leta 2015 omogočil proruskima republikama, da sta prodajali premog ukrajinskim podjetjem v Kijevu. Poskus normalizacije vojnega stanja z gospodarskim sodelovanjem ima status veleizdaje!???? Sicer pa, ko administracija novega predsednika poskuša spraviti v zapor njegovega predhodnika, smo daleč od demokracije.

Na Slovenskem se zdaj širi slogan, da so parlamentarne volitve bitka, na kateri se bo odločalo o nadaljnjem obstanku demokracije. Preprosto – če ne zmaga koalicija okoli Kula, bo v deželi zavladal novi fašizem, janšizem in avtoritarizem. S stališča pragmatike tak slogan predpostavlja, da pod aktualno oblastjo še vlada demokracija, da pa bo ta ob njenem novem mandatu izdihnila!?? Iz politične retorike je med tem izginil pojem strahovlada, kar implicira, da je Janševa vlada opustila vladavino strahu.

A poglejmo na manifestativno raven. Eden voditeljev SD Milan Brglez je pred stavbo parlamenta izrekel, da so te volitve tako pomembne, ker jih lahko samo na ta način spravimo iz te hiše. Pikolovci bi v njem našli sovražni govor, saj o političnih tekmecih govori kot o druščini, ki se je zabarikadirala v parlamentu in jo je nujno pregnati iz njega. Toda bolj mračna je druga implikacija - si je predstavljati, da bi Joe Biden pozival Američane na volitve, češ da je to edini način, da spravijo Donalda Trumpa iz Bele hiše????? Kot da ni samoumevno, da so volitve edini legalni način zamenjave oblasti!!!!!! Gospod Brglez je postal nenavadni lik, je namreč edini predsednik Šahovske zveze, ki je v javnosti pozival, da je treba vladajočo koalicijo spraviti iz parlamenta. Pred meseci je v Čatežu potekalo evropsko ekipno šahovsko prvenstvo, na katerem je Slovenija dosegla daleč najslabši rezultat v zgodovini; bila je 32 med 39 udeleženci. Je predsednik Brglez odstopil, smo morda brali, da za razvoj šaha ni ugodno, če osrednjo šahovsko zvezo vodi eden najbolj angažiranih politikov, ali - Bog ne daj, da je nesprejemljivo, da politika, stranka SD, obvladuje šahovsko civilno družbo???

Najbolj marketinško iznajdljivi politični pretendent je sicer Robert Golob, ki je pred dnevi z društvom Bodi sprememba priredil javno tribuno v Mariboru. Nacionalka mu je v osrednjem dnevniku posvetila dvominutno poročilo, celo pol minute več kot kongresu Dobovškove Dobre države. Posnetek je prinesel absurd: udeleženka prof. Vesna Godina je pledirala, da razlike med največjo in najmanjšo plačo ne bi smele biti več kot štirikratne, zraven nje pa je kimal ex-direktor z 18 tisočaki na mesec. Toda, še bolj krucialno: ali je bila to naključna okrogla miza ali politična platforma protagonistov nove stranke? Ko je gledalec poslušal posnetek srečanja medijskih celebritet z Golobom, je najprej pomislil, da so besede celebritet politični program nastajajoče stranke. Ker Golob z njimi ni polemiziral, je učinkovalo, kot da so njegov think tank. Nacionalka tudi ni gostov povprašala, če so njegovi podporniki ali le diskutanti.

Naslednjič bomo videli, ali bodo nova debatna ekipa in gostje v dvorani spet nabrani iz sveta medijskih obrazov, ali pa bo Golob sedel med naturščiki v kulturnem domu v Trbovljah?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.