Davos, mrtev
Fizične ovire na mejah držav so se preselile v politične glave, neumnost ni več ne leva ne desna
»Davos, ta tradicionalni simbolni naziv za letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), je mrtev. Že drugič zapored so WEF zaradi pandemije prestavili na splet. Srečanje brez srečujočih se s tem izgublja svoj smisel in pomen. Veličastna strokovna mreža in vplivni politični projekt profesorja Klausa Schwaba s številnimi letnimi analizami, poročili in posveti postopoma izgubljata zagon in tudi sponzorje. Davos je vedno želel biti ogledalo sveta in znanilec njegovih sprememb. Priklonil se je zahodnemu globalnemu kapitalu, spodbudil azijske države in odprl vrata tretjemu svetu, mladim in nevladnim organizacijam. Deležniški kapitalizem je bila Schwabova vizija novega sveta, revolucionarni naboj je pripisoval novim tehnologijam in ne starim razrednim bojem. Toda pandemija je razkrila blasfemičnost ekonomske globalizacije in ranljivost politične povezljivosti. Opuščanje davoških srečanj sovpada z vzpostavljanjem nove hladne vojne. Svet z Davosom ni bil kaj prida, brez njega je videti še slabše.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
»Davos, ta tradicionalni simbolni naziv za letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), je mrtev. Že drugič zapored so WEF zaradi pandemije prestavili na splet. Srečanje brez srečujočih se s tem izgublja svoj smisel in pomen. Veličastna strokovna mreža in vplivni politični projekt profesorja Klausa Schwaba s številnimi letnimi analizami, poročili in posveti postopoma izgubljata zagon in tudi sponzorje. Davos je vedno želel biti ogledalo sveta in znanilec njegovih sprememb. Priklonil se je zahodnemu globalnemu kapitalu, spodbudil azijske države in odprl vrata tretjemu svetu, mladim in nevladnim organizacijam. Deležniški kapitalizem je bila Schwabova vizija novega sveta, revolucionarni naboj je pripisoval novim tehnologijam in ne starim razrednim bojem. Toda pandemija je razkrila blasfemičnost ekonomske globalizacije in ranljivost politične povezljivosti. Opuščanje davoških srečanj sovpada z vzpostavljanjem nove hladne vojne. Svet z Davosom ni bil kaj prida, brez njega je videti še slabše.
WEF bi moral lani praznovati petdesetletnico svojega obstoja. Globalni biznis zahteva visoko profesionalnost upravljanja in vodenja, moralno in intelektualno integriteto, politično sodelovanje in zaupanje. Schwab je v nekaj desetletjih zgradil impresivno mednarodno organizacijsko mrežo, stkano iz več kot 50 iniciativ, raziskovalnih platform z vplivnimi svetovnimi javnimi poročili. Deležniški pristop je razvil najprej v okviru svoje organizacije, potem ga je poskušal razširiti tudi na politično-ekonomski sistem. WEF deluje za javno dobro, toda z zasebnimi sredstvi, javno-zasebno partnerstvo je del njegovega poslovnega modela. Enainpetdeseti Davos poteka tako kot lani, prek globalne spletne povezave, v praznih dvoranah, brez prireditvenega glamurja. Davos v scenariju B je vseeno deloval, čeprav je sporočilna moč medijsko zvodenela. Kultura odpovedi je tako drugič zapored premagala kulturo zaupanja.
Krovni slogan letošnjega srečanja je prav skupno delovanje za povrnitev zaupanja. Ta pandemija je bila vsem skupna, toda svet je razdružila, ker je vsak reševal najprej sebe na račun drugih. Toda sebičnost je temelj neoliberalizma. V globalnem neoliberalnem kapitalizmu sodelujemo, ker se nam to izplača, in ne zato, da si solidarnostno pomagamo. Zaupanje je konkurenčna dobrina, s katero trgujemo, namesto da bi si jo podarili. Očitno živimo v izposojenem času, zaradi globalne ekološke krize in vse bolj tudi zaradi podarjenega miru. Letošnje srečanje se je začelo z novimi nagovori starih tem. Porazdelitev uvodnih spletnih nagovorov je bila pomembna. V ospredju sta bili Kitajska in Indija ter ne ZDA in EU. Sporočila vplivnih mednarodnih organizacij, kot sta WTO in WHO, so dajali njihovi najvišji predstavniki, ki prihajajo iz Afrike in Latinske Amerike. Zahod je zvenel prazno in domala grozeče, Vzhod obetajoče in pomirjajoče.
Najbolj je odmeval govor Xi Jingpinga o nevarnosti politične hegemonije ZDA in nujnosti vrnitve globalne ekonomije in trajnostnega razvoja. Kitajska na WEF zagovarja globalno koeksistenco, ZDA so ostale užaljena velesila. Američane je zastopala finančna ministrica Janet Yellen in ne Biden. Zato je govorila o inflaciji in dolžniških zadregah, ki prihajajo, in ne o geostrateških krizah, ki so že tu. Nemški kancler Scholz je v imenu G-7 ponovil podnebne zaveze iz Pariza in Glasgowa, toda energetski krizi v EU se je izognil. Tudi von der Leynova v imenu EU ni ponudila ničesar novega. Indijski predsednik Modi je več govoril o petinsedemdesetletnici indijskega praznovanja neodvisnosti kot o problemih, ki tarejo njegovo državo, Azijo in ves svet. Visoki politični in poslovni predstavniki so v spletnih nagovorih zveneli vsebinsko prazno in politično porazno, nobenih odrešujočih pobud in upanja niso ponudili. Očitno je srečanje brez neposrednih soočanj gostov in tradicionalnih protestov na ulicah Davosa bolj lokalni pogreb kot gledljiva svetovna predstava.
V preteklosti je največji politični naboj prinašalo vsakoletno poročilo Oxfam o neenakosti, letos pa so prvič v ospredju družbeni kaos in vojaške grožnje. Ukrajinska kriza in zapleti glede Tajvana so politično veliko nevarnejši od dosedanjih kriz, mir preprosto nima ekonomske cene. Pandemija je svet razgalila bolj od še tako pronicljivih davoških spoznanj, ga razdelila in zoperstavila, da sedaj ogroža samega sebe. EU je tu šibka in mednarodno ne igra nobene prave vloge. ZDA so navzven ranljive in notranje razdeljene na modre in rdeče bolj kot kdaj prej. Putin zaradi lastnih šibkosti utrjuje Rusijo z vojaško premočjo, zahteva nov dogovor o delitvi interesnih sfer. Kitajska potrpežljivo gradi svojo globalno prevlado, njen politični kapitalizem je očitno uspešnejši od zahodne neoliberalne agende. Tu so še lokalne vojne v Afriki, zlasti Etiopiji in Sudanu, pa stara žarišča na Bližnjem in Srednjem vzhodu … Ekološka tveganja so že zdavnaj prerasla v ekonomska in ta v politična. Sedaj so v ospredju vojna nasprotja velikih. WEF bo morda leta 2023 bolj posrednik miru kot ponudnik politično-ekonomskih rešitev.
Davoškega človeka, ki je simboliziral zahodno prevlado, ni več. Mannova Čarobna gora nad Davosom se je spridila. Svet danes vse bolj spominja na čase pred letom 1914 in tridesetletnih vojnih orgij po njem. Fizične ovire na mejah držav so se preselile v politične glave, neumnost ni več ne leva ne desna. Če bodo ZDA in EU ponovile nemško francoske zablode na začetku 20. stoletja, nas sedanji idiotizmi lahko vodijo v novo pogubo. WEF je desetletja gradil na freudovski narcizmih majhnih razlik, Hamletovih dilemah, medtem pa so Fortinbrasi v ozadju ustvarjali svoja tehnološka, korporativna in politična kraljestva. Med kapitalističnim komunizmom globalnih financ in vzhodnim političnim kapitalizmom tu ni veliko razlik. Sicer pa, vprašajte Žižka!
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.