Grega Repovž

18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Uvodnik

Volitve v izrednem stanju

Med obleganjem Sarajeva so se njegovi prebivalci pogosto »igrali« normalnost. Pač s tistim malo, kar so imeli, so si pričarali zgolj privid, kakšen je bil svet prej in kakšen bi svet v tistem trenutku moral biti. Prirejali so svečane večerje, na primer. Se lepo oblekli, si uredili frizuro, uporabili še zadnje sapice laka in dišav, iz omar, na katere so bila sicer naslonjena drva, potegnili najboljše obleke, zbrali skromno hrano, kupili morda celo kakšen kos mesa. Nekaj več, čisto malo več. In potem so povabili sosede ali pa prijatelje, ki so se lahko prebili do njih, izvlekli prt, vse, kar je le malo dišalo po slovesnem in boljšem, še novoletne okraske, pa čeprav je bil september. Saj ni trajalo dolgo, uro dve, malo pozabe, malo smeha, prej ali slej je nanje legla realnost. Ampak bilo je vredno.

Tega ne navajamo, da bi dogajanje v današnji Ukrajini povezali s tistim časom – čeprav iz Ukrajine novinarji že poročajo o prav teh drobnih poskusih normalnosti. Le tako človek ostane normalen, priseben, ne znori od vsega hudega. Saj je bilo v najhujšem času pandemije tudi tako.

Obstajajo različne ravni nenormalnosti v družbi. Slovenija ni Bosna in Hercegovina leta 1994, Slovenija ni Ukrajina leta 2022, je pa že dve leti globoko nenormalna družba. Napadena družba, družba, ki jo upravlja avtokratska združba, ki nad njo izvaja nasilje. Sto tednov Slovenci že vsak petek protestirajo. 100 tednov. Ljudi, ki protestirajo, oblast brez milosti preganja – z denarnimi kaznimi, z zlorabo oblastne represije, policije in drugih organov. Ne gre pozabiti, da so se tedne in tedne policisti nad prebivalci znašali z grobo silo in solzivcem – pol leta pred volitvami pa so s tem prenehali, da bi javnost na to malo pozabila. Tako ravna tudi Viktor Orbán: a po vsaki zmagi na volitvah se vrne s še več nasilja in s še več represije.

Mediji so v Sloveniji pod trdim pritiskom oblasti, velik del je utišan, javno televizijo so prevzeli politkomisarji SDS in NSi. A če zmaga avtokratska koalicija, prave čistke in represija šele sledijo: ko bodo volitve spet dovolj oddaljene, bodo čistke mnogo nasilnejše in brezkompromisne. Svojo pravo naravo, ki smo jo delno spoznali v prvem letu janšizma, bo ta oblast pokazala šele po volitvah. Zdaj so se potuhnili, vedo, da bo mehki obraz morda prepričal del volivcev. A če Janša ponovno zmaga in sestavi koalicijo, sledijo čistke v sodstvu, tožilstvu, šolstvu, medijih, v nevladnem sektorju in na univerzah. Zdaj so predstavniki SDS in koalicije svoje namere zgolj nakazali, predaleč niso mogli, malce tudi zaradi Evropske unije, ki jih je pred začetkom in v času pred predsedovanjem bolj opazovala. Predsedovanje je nekatere slabe procese ustavilo ali vsaj upočasnilo. Po volitvah tega monitoringa ne bo več. Kar bo sledilo v primeru zmage, bo nepovratno. Velja opazovati, kako invalidna je danes madžarska družba. Oziroma: kako invalidna je ruska družba, kjer se s tem srečujejo že dvajset let.

A vrnimo se k uvodu: k poskusu, da si v nenormalnih razmerah pričaraš občutek normalnosti. Danes je velik del slovenske družbe v tem razpoloženju: kot bi se odločili, da se bodo vedli, kot da je vse v redu, kot da če se vedemo normalno, bo ta navidezna normalnost nekako zakrila dejansko stanje. To v veliki meri tik pred volitvami velja tudi za opozicijo: vede se, kot da nas čaka normalna volilna kampanja, kot da nam te normalnosti Janša, Tonin in Počivalšek, ta avtokratski trojček, ne more vzeti. Vendar so nam jo že. Volilna kampanja, ki nas čaka, bo izrazito okrnjena, že soočenja na nacionalni televiziji so dejansko nastavljena past za opozicijo (podobno se danes dogaja madžarski opoziciji, ki nastopa v obskurnih terminih in oddajah). Soočenj ne pripravljajo novinarji, ampak propagandni stroj SDS. Enako velja za velik del medijev, od Siola naprej. Gre za propagandni stroj, ki so ga ustvarjali več let, zadnji dve leti izjemno intenzivno, in sega od Nova24TV do nacionalne televizije, njegov del pa je skoraj 30 portalov, več deset lažnih strani na Facebooku ter več sto lažnih profilov na Twitterju, Facebooku, Instagramu in Tiktoku. Ne smemo pozabiti, da obstaja resen sum, da je za potrebe pisma predsednika vlade nastal tudi seznam vseh volivcev z naslovi, kategoriziran po starostnih skupinah in naslovih, za katerega ni mogoče izključiti, da bo uporabljen v naslednjih tednih za vodenje propagande proti opoziciji, kot se je to dogajalo v ZDA v času zadnjih predsedniških volitev. S takšnim seznamom se da zelo natančno izvajati negativna in fake news kampanja zoper politično konkurenco na ravni volilnih enot in okrajev. Proti posameznim kandidatom, ne le strankam.

Seveda na človeški ravni razumemo poskus opozicije, da bi se v času volilne kampanje vedla, kot da je vse normalno – da bi s tem pokazala tudi razliko med seboj in oblastjo. Vendar razmere niso normalne, ampak zelo resne. In na drugi strani imajo propagandni stroj, ki ne spoštuje ne zakonov ne nenapisanih pravil – stroj, ki je dal že zdaj zelo jasno vedeti, da bo kršil vsa pravila, da bo v to vloženega ogromno denarja ter da bodo v času kampanje poskušali ustvariti izredne razmere.