25. 3. 2022 | Mladina 12 | Uvodnik
Čas je – za javno RTV
Ta petek je poleg redne Mladine izšla tudi posebna izdaja Alternative – Misliti volitve. Gre za zelo drugačna besedila, kot bi jih morda pričakovali: za akcijske načrte po posameznih področjih, od energetike, prometa, zdravstva, policije, pravne države ... V njej je na primer prispevek konec prejšnjega tedna preminulega dr. Petra Novaka, strokovnjaka za energetiko, ki je za to priložnost razčlenil zeleni energetski prehod Slovenije. Ali pa na primer prispevek dr. Mateja Ogrina, geografa, strokovnjaka za promet, ki natančno razloži, kaj moramo storiti po 30 letih napačnega prometnega razvoja, zaradi katerega strošek za mobilnost slovenske družine znaša pošastnih 17 odstotkov njenega prihodka, vse skupaj pa obteži spoznanje, da se je po avtocestnem križu Slovenija začela tudi razvijati – in to narobe.
A na kratki rok je morda najpomembnejši prispevek medijske strokovnjakinje dr. Sandre Bašić Hrvatin o tem, kaj storiti z javno televizijo, potem ko jo je v zadnjem letu avtokratska koalicija, ki nam zdaj vlada, preoblikovala v propagandno trobilo, jo zmaličila in poškodovala. Škoda je že zdaj neizmerna, časa za dolge razprave po verjetnem padcu avtokratske oblasti ne bo, nova oblast ne bo imela več mesecev za pripravo novega zakona. Treba bo reagirati hitro, da bo zavod zapustilo čim manj ljudi, da se mu bo ugled čim manj zmanjšal, da bodo poškodbe čim manjše.
Sandra Bašić Hrvatin je radikalna, a njen radikalizem je upravičen: trdi, da je čas, da država postane dejansko le še ustanoviteljica zavoda. Politiki morajo reči: RTV Slovenija je ustanovljena in mi se zdaj umikamo. Po desetletjih »preigravanja« različnih modelov upravljanja in nadzora nad RTV Slovenija, s katerimi bi iz javnega servisa iztisnili politiko in vanj potisnili civilno družbo, pravi avtorica, lahko vidimo rezultat: v programskem svetu sedijo ljudje, ki so jih nastavili politiki – neposredno ali posredno – z nacionalizacijo delov civilne družbe, politika je prevzela popoln nadzor nad RTV Slovenija. V programskem svetu so ljudje, ki so postali abonenti na to mesto, in to kot predstavniki javnih institucij in združenj, ki bi morala skrbeti za javno dobro. V programskem svetu sedijo tudi tisti, ki so dobili apanažo za usluge, narejene političnim strankam na oblasti, katerih namen ni voditi javni servis v imenu javnosti, ampak ga želijo spremeniti v orodje politike. Skratka, programski svet večinsko sestavljajo ljudje, ki so odkrito sovražni do javnega medija, pa tudi odkrito sovražni do njegovega obstoja.
Kako torej preseči to stanje? »Namesto preigravanja, kdo lahko sedi v programskem in nadzornem svetu, kdo (ali pa ne) lahko zastopa civilno družbo, koliko članov lahko imenuje pozicija ali opozicija, raje storimo radikalni korak. Spremenimo zakon na način, da damo medij v upravljanje zaposlenim – vsem zaposlenim na RTV Slovenija. Člene, ki določajo pogoje za imenovanje članov in članic programskega sveta, je treba spremeniti na način, da programski svet v celoti sestavljajo predstavniki in predstavnice organizacijskih enot in uredništev RTV Slovenija. Svet izbirajo zaposleni na neposrednih volitvah z večinskim glasovanjem. Prepričana sem, da bodo zaposleni vodili javni servis bolje od priučenih političnih nastavljencev, ki se jim, razen da morajo služiti gospodarju, niti ne sanja, kaj je treba storiti. Pristojnosti nadzornega sveta, ki bedi nad finančnim poslovanjem, opravlja Računsko sodišče. Pristojnosti programskega sveta ostanejo enake. RTV Slovenija ima veliko vrhunskega kadra za vsa področja svojega delovanja; treba ga je le vključiti v skupno upravljanje javnega servisa. Čas je tudi, da zaposleni na RTV Slovenija prevzamejo odgovornost za prihodnost javnega servisa.«
Se zdi preveč smelo? Ni. Sandra Bašić Hrvatin ima prav. Točno taki so sodobni sistemi upravljanja takšnih javnih servisov. Zaposlenim je treba zaupati, zaposleni so tisti, ki jim institucija tudi največ pomeni – in ki gledajo na dolgi rok in drug drugemu pod prste. Poleg tega gre za pomemben premik v glavah – za prehod v družbo, kjer se politika res umika, res zaupa zaposlenim, ljudem, državljanom. Vsi dosedanji sistemi domnevnega civilnega upravljanja RTV Slovenija so se izkazali za posilstvo in zlorabo.
A ne samo to: to je tudi edini način, da morebitna nova koalicija Gibanja Svoboda, SD, Levice, LMŠ in SAB pokaže, da z zaklinjanjem na javno RTV Slovenija misli resno. In tudi edini verodostojni način, da spremembe v zavodu izpelje nemudoma, in to kredibilno, prepričljivo – ter se izogne očitkom, da hoče le zamenjati janševike s svojimi ljudmi. Robert Golob iz Gibanja Svoboda bi moral ta koncept prvi podpreti, saj je navsezadnje tako upravljanje vzpostavil v družbi Gen-i, to zadnje mesece tudi poudarjal, a politika tega ni spoštovala, zato je sploh šel v politiko.
RTV Slovenija pa bi s tem postala tudi avantgarda in model, kako pred politiko zaščititi še druge javne zavode in institucije, hkrati pa končno dati zaposlenim veljavo – ker si to zaslužijo. Organizacije, ki so dejansko v rokah zaposlenih (ne tako kot v socializmu, kjer je bila to le lažna forma), so res zgodba o uspehu po vsem svetu. Upravljanje v rokah zaposlenih pa je tudi najmočnejši obrambni zid pred vdori nepooblaščenih in uzurpatorjev.
Ta zakon, ki bi prepustil upravljanje zavoda RTV Slovenija zaposlenim, bi moral biti prvi, ki bi ga sprejela nova koalicija. Iz vseh navedenih razlogov. Na RTV Slovenija poteka načrtno uničevanje zavoda. A to ne bi bilo dobro le za RTV, ampak tudi za samo morebitno novo koalicijo: si ta sploh predstavlja vladanje, dokler propagandisti SDS vodijo RTV?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.