Črne vrane

Heni Erceg

22. 4. 2022  |  Mladina 16  |  Hrvaška

Prišel je na slovesnost ob svetovnem dnevu Romov. In tam, kot je zanj značilno, »prepričljivo« delil nauke o »nujnosti ohranjanja spomina« na trpljenje pol milijona evropskih Romov, potem pa še nekaj zamrmral o vlogi hrvaških fašistov pri iztrebljanju Romov. Ni rekel, da se jih je tedanja ustaška država v celoti rešila – 17 tisoč jih je pobila samo v taborišču Jasenovac, preživela je zgolj peščica. Romi so bili presrečni zaradi premierovega prihoda, nedaleč stran, v Splitu, pa je bila prav v tistem času ena od dvoran nabito polna v črno oblečenih ljudi, ki so svoj performans začeli s pozdravom »Za dom spremni«, pozdravom, ob katerem so nekdaj s kladivom in nožem za klanje pobijali hrvaške in bosanske Rome. Dvorano v vojaškem kompleksu Lora jim je, menda za slovesnost ob obletnici ustanovitve vojaške enote, ki nosi ime ustaškega klavca Rafaela Bobana, zagotovila država, tako da so – kako primerno – praznovali na kraju, kjer je nekdaj delovalo taborišče, v katerem so v devetdesetih letih okrutno mučili, poniževali in pobijali meščane Splita srbske narodnosti.

Sicer so imena storilcev zločinov v Lori, nekaterih najhujših v zadnji vojni, znana, spregovorili so številne priče in preživeli taboriščniki, toda hrvaško pravosodje ni pokazalo pretiranega zanimanja za ta zverinstva, zato je sojenje trajalo neskončno dolgo. Šele pred nekaj dnevi sta bila na simbolično zaporno kazen obsojena poveljnik Lore in eden od stražarjev, vsi drugi so že dolgo ugledni meščani Splita.

V glavnem, slovesnost se je nadaljevala še naslednji dan z enako izzivalnim cinizmom v splitski četrti, iz katere so v medvojnih letih ljudje v črnem, »branitelji« tuje lastnine, iz stanovanj z grožnjo smrti pregnali na tisoče splitskih Srbov. Pred spomenikom pripadnikom brigade, ki nosi ime ustaškega zločinca, se je seveda razlegal pozdrav »Za dom spremni«, pozdrav, za katerega premier pravi, da je prepovedan, razen ob posebnih priložnostih.

Mar praznovanje obletnice ustanovitve fašistične Neodvisne države Hrvaške, kar je bilo bistvo dvodnevnega zborovanja črnosrajčnikov, ni točno takšna posebna priložnost? Pričakovano so se slavljenja ustaške države udeležili pripadniki oblasti, tudi odposlanec vlade, točneje ministrstva za branitelje, ki sicer plača vsak ustaški semenj, financira ustaška glasila in revizionistične »zgodovinarje«, zanikovalce obstoja koncentracijskega taborišča Jasenovac in več kot 80 tisoč žrtev, pobitih v njem.

Potem je ta predstavnik vlade – katerega šef je ravno takrat Romom razlagal o pomenu zgodovinskega spomina, ki ga je treba ohranjati, da se zločini ne bi ponovili – hladnokrvno zatrdil, da »brez aprila 1941 ne bi bilo današnje Hrvaške!«, in s tem nekdanjo fašistično državo razglasil za temelj današnje.

No, zakaj bi v tem sploh videli nespodobno trditev, če se že kar obredno izreka in če je bilo s to surovo lažjo vzgojenih že več rodov? Če imamo vlado, ki se na redka opozorila odzove tako, da temu bedaku, svojemu odposlancu, ne očita samih besed, bog ne daj!, ampak to, da ni držal jezika za zobmi, čeprav so ga na to ustaško svinjarijo poslali zgolj, da bi prižgal sveče, »predviden ni bil nikakršen nagovor«. Na kratko, vlada je svojega človeka poslala na slovesnost ob obletnici ustanovitve NDH, vendar v resnici ni bilo predvideno, da bi tam kaj bevskal, moral bi »samo« položiti venec. V čast ustanovitve ustaške države!

Zato ta model sploh ni pomemben, bistveni sta državna podpora ustašofiliji in politična shizofrenija predsednika vlade, katerega zadnjica je ves čas z eno polovico v Bruslju, kjer se »nosi« antifašizem, z drugo pa doma, kjer zaradi miru v partiji in večjem delu naroda odobrava rabo ustaškega pozdrava in državnih dvoran za slavljenje zloglasne fašistične tvorbe.

Zakaj bi se sploh čudili temu, da se splitskega praznovanja ustanovitve NDH vsako leto udeleži več kretenov? Če vemo, da se v izobraževalnem procesu komaj omeni to krvavo obdobje hrvaške zgodovine, kaj šele, da bi bilo kritično obravnavano. Tako maturanti končajo šolanje, ne da bi vedeli, kaj je bila NDH in kaj koncentracijsko taborišče Jasenovac, saj večina šol obiska Jasenovca noče uvrstiti v učni načrt. Še več, redkim profesorjem, ki so učence odpeljali na ta mračni kraj, so starši množično prepovedovali takšne izlete, saj so pravilno zaznali, da so v nasprotju s splošnim družbenim razpoloženjem.

Ko pa so leta 2005 pripravljali nov izobraževalni program, bolj poskus kot sistemsko uvajanje državljanske vzgoje, h kateri sodi tudi seznanjanje s krvavim odstranjevanjem pripadnikov drugih etničnih skupin, so bili predvideni redni obiski Jasenovca, ki bi jih plačala država, seznanjanje z dejstvi o zločinih, obsodba ustaškega režima in rasnih zakonov ter ideologije fašizma. Toda vse je padlo v vodo, Jasenovac je bil preprosto izbrisan z zemljevida terenskega pouka, revizionizem se je ukoreninil, minister za izobraževanje pa trdi, da »čas še ni pravi«, da »je treba najprej urediti interpretacijski del«. Z drugimi besedami: politična elita, ne zgodovinarji, mora določiti, kako »interpretirati« NDH – kot prekletstvo fašizma ali kot temelj današnje Hrvaške?

Do takrat ustaštvo ne bo vključeno v izobraževanje, zato je obisk taborišča Jasenovac zanemarljiv, redki profesorji, ki želijo delovati kot korektiv izobraževalnega sistema in se odločijo popeljati prav tako redke učence na seznanjanje z dejstvi na terenu, pa to počnejo na lastne stroške. Ti ljudje so nezaželeni otroci ureditve, iz katere so se porodile črne vrane, ki tudi letos zloslutno krakajo v Splitu.