Bo to zmagoviti ples?

dr. Bogomir Kovač

29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Ekonomija

Parlamentarne volitve leta 2022 so postale resnično prelomne. Toliko pretresov in pomembnih sporočil politični razred v Sloveniji še ni doživel. Skupno sporočilo je jasno in nedvoumno. Volivci si želijo korenitih družbenih sprememb, ne zaupajo etablirani politiki, zavrnili so aroganco in abotnost sedanje vlade. Toda politični poraz so doživeli na desni in na levi. Janševa vladna koalicija je politično pogorela navkljub izjemnim ekonomskim rezultatom in darilom državljanom. Opozicija v okviru KUL je doživela politični polom navkljub ustavitvi »janšizma«. Golobovo Gibanje Svoboda je v politično orbito pognalo protivladno razpoloženje volivcev, vendar tudi Golobova večplastna podoba alternative. Njegov politični vzpon je vnovičen dokaz globoke politične krize slovenske strankokracije. Toda imeli smo srečo, uporniški politični refleks ljudi je še deloval. Golob je vsekakor tvegana politična naložba. A njegov intelektualni, socialni in politični kapital je dovolj velik, hkrati je tudi drugačen politik. Ob novi politični aritmetiki nam tokrat morda celo uspe.

To so bile nedvomno volitve presežkov. Volilna udeležba je bila več kot 70-odstotna. Zmagovalcem to prinaša potrebno legitimnost in povolilni mir, šok poražene SDS je fatalen in za zdaj razorožujoč. V parlament še nikoli ni bilo izvoljenih več žensk, morda dobimo celo prvo predsednico DZ, kar povečuje moralni kapital teh volitev. Zmagovalna stranka je dobila največ glasov doslej in še nikoli v parlamentu ni bilo tako malo strank. Visoka volilna udeležba pomeni troje. Prvič, da so politične razmere aktivirale volivce, zlasti nasprotnike vlade. Drugič, veliko glasov je omogočilo neverjetno prelivanje med strankami, več kot kadarkoli doslej. Tretjič, zgolj pet strank v DZ pomeni izjemno konsolidacijo političnega prostora. Letošnje volitve so s stečajev vrgli dodatni in novi volivci. Spregledali so večno povezovalno mimikrijo desnih vlad in njihovo dejansko politično polarizacijo. Janša je ponovno dokazal, da je slab politični strateg, toda izjemen motivator, svojih vernikov in še bolj nasprotnikov. Žal bomo ekonomski zapitek njegove vladavine, kot navadno, plačevali prihodnjih deset let.

Dejansko nobenemu mandatarju po letu 2000 še ni uspelo ponoviti političnega mandata. Volitve vedno znova odpihnejo tekočo vlado in tudi tokrat so volivci kaznovali obe vladni koaliciji. Šarčevi so očitno zamerili razpad in odstop vlade, Janševi vodenje protipandemijskih politik in nedoumljivo politično aroganco. Toda največji politični polom so dejansko doživele stranke KUL. LMŠ in SAB sta izpadli iz parlamenta, ker sta spregledali, da se jima zmanjšuje politična podpora. Lahko bi se morda rešili s predvolilno združitvijo, z novim imenom in novo vsebino. SD je kljub izjemnim prizadevanjem na poti stagnacije evropske socialne demokracije, prej bo doživela francosko usodo kot nemški scenarij. Levica je žrtev lastnih zablod, ideoloških in političnih, s poslansko elito brez podporne mreže volivcev. Stranke KUL so sicer zmogle skupen predvolilni nastop, ne pa nadgradnje. Oblikovati bi morale vlado v senci s svojimi rešitvami, ponuditi kredibilnega mandatarja. Odrešilno idejo kolega J. P. Damijana o novi dominantni levosredinski stranki je namesto njega rešil Golob. V dveh mesecih je pometel s konkurenco. Dober program, karizmatični voditelj in spretno komuniciranje so bili očitno dovolj.

Golob ima razmeroma proste roke in udobno večino za hitro sestavo vlade. To je prvi korak dokazovanja prepotrebne politične učinkovitosti. Stabilnost si lahko zagotovi s široko vključitvijo vseh strank KUL in civilne družbe. Zdi se, da Golob dobro ve, od kod prihaja njegov politični kapital, in ga je pripravljen tudi vračati. Omejen kadrovski bazen in premajhna odgovornost je Ahilova peta vseh povolilnih izbir. Zato sta dobro kadrovanje in ustrezen projektni menedžment med ključnimi vodstvenimi nalogami novega mandatarja. Se bo izognil starim pastem? Bi lahko opustili slabo prakso, da zdravstveno ministrstvo vodi zdravnik in šolsko šolnik, da imamo na čelu ministrstev strankarske veljake, čeprav nimajo ne idej in ne voditeljskih sposobnosti? Bolj tehnokratska kot politična vlada je lahko rešitev, če bodo prevladali menedžerski prijemi vodenja vlade. Morda bi bilo dobro že na začetku zagnati projekt spremembe volilnega sistema, za vajo sposobnosti in spodobnosti sodelovanja z NSi … Izzivov je veliko, mogočih rešitev tudi. Golob preprosto ne sme postati drugi Cerar.

Na gospodarskem področju je osrednji problem vzdržnost javnih financ. Zgodaj jeseni je treba odgovoriti na tri težave, od rebalansa proračuna in krpanja plačnih razmerij do odpravljanja energetske krize. Zdravstvo naj bi bilo prednostna naloga, od akutnega odziva na jesenske epidemije do zagotavljanja osnovne zdravstvene oskrbe. Tu bo kombinacija kriznega menedžmenta in postopnih reform ključno merilo sposobnosti nove vlade v prvem letu. Na stagflacijo in zadolženost je treba ponuditi sistematičen srednjeročni odgovor, podobno velja za reforme trga dela in pokojnin pa za evropsko usmerjene zelene in digitalne razvojne spremembe. Politika skrbi za starajočo se družbo in mlade, regionalni razvoj in mednarodno konkurenčnost so prav tako pomembni. Skratka, za gospodarski razvoj je nujna jasna postavitev prioritet, strategij in politik, tudi merjenje učinkov ukrepov in sprotno ukrepanje. To so standardni menedžerski prijemi in Golob bi jim moral biti kos.

Golob je z vidika spektakularne zmage »novih obrazov« navidezna reciklaža slovenske politike. Toda razmere so drugačne, politična aritmetika dopušča več sprememb. Nov politični veter v laseh Roberta Goloba kaže drugačno podobo voditelja, toda pravi politični boj se tu šele začenja. Bo to zmagoviti ples z volkovi ali zadnji tango? Upajmo na novo presenečenje!