In najšibkejši člen?

Vlado Miheljak

20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Dva leva

»Za tiste, ki smo menili, da prejšnja vlada ni tako zelo rušila demokratičnih temeljev, kot so nekateri želeli pokazati, se zdaj postavlja vprašanje, kaj bo, ko bodo ljudje opazili, da velikih sprememb v neodvisnosti, v delovanju demokratičnih institucij pravzaprav ne bo. Nekega velikega napredka, razen seveda v demokratičnem dialogu, ne more biti. … Ampak hočem reči, da utegnejo ljudje čez pol leta ali leto ugotoviti: pa saj ni nekega zelo velikega demokratičnega presežka glede na prejšnjo vlado. Ker prej ni bilo tako velikega demokratičnega deficita. ... S predsednikom vlade nisva bila nikoli politična sopotnika. Vedno zgolj tekmeca, ki pa sta znala vendarle spoštljivo sodelovati. Za marsikoga je to strašna stvar in je name zelo jezen, jaz sem pa na to ponosen.«
— Kmalu odhajajoči predsednik Pahor ni izkoristil priložnosti, da bi prikril patološko odvisno razmerje do še prej odhajajočega avtoritarnega predsednika vlade, SD pa ni izkoristila priložnosti, da bi se kategorično distancirala od svojega predsedniškega kandidata (Večer, 7. 5. 2022)

»Huda provokacija Levice: Družinski resor bi vodil aktivist LGBT, ki je želel spremeniti definicijo družine.«
— Naslov članka na Nova24TV

Seveda ni bilo zavestno načrtovano, a verjetno bo novi minister za delo, družino in socialne zadeve strelovod, ki bo vsaj nekaj časa ščitil ta čas precej zmedeno in ranljivo koalicijo. Če malo pobrskate po gnusobi madžarskih in cerkvenih medijev, boste dojeli, kaj je javno mnenje Janševega ljudstva in kje mentalni in moralni horizont janšizma. Zanimivo, glede na to, da je v Srbiji že pet let na čelu vlade deklarirana lezbijka Ana Brnabić, njena partnerka, sicer zdravnica, pa jima je med premierskim mandatom rodila sina in povrhu je Ana po dedovi strani hrvaškega rodu, pa vseeno njena družinica v pozitivnem kontekstu polni družabne kronike srbskega rumenega tiska, je očitno, da je slovenska desnica pod Janševim in Toninovim vodstvom mentalno bliže Putinovi Rusiji kot Vučićevi Srbiji. Kakorkoli, izbira aktivista LGBT za ministra bo nekoliko odvrnila pozornost od realnih meja in pomanjkljivosti Golobove koalicije, ki se v teh dneh že jasno nakazujejo. In se bodo (bomo) z njimi – se bojim – bolj kot opozicija in njeno ljudstvo ukvarjali sami volivci koalicije svobode. Namreč, z lahkotnimi obljubami in napovedmi. Tudi z Golobovim slabim razumevanjem pravnega reda Republike Slovenije, ki onemogoča preprosto saniranje kadrovske tempirane bombe, ki jo je nastavil Janša, pa z lahkotno, prehitro dano obljubo o odpravi dvojnega statusa zdravnikov, pa o uvedbi 30-urnega delovnika, kar sedaj že revidirajo in redefinirajo ... Ne gre za to, da bi bili predlogi nesprejemljivi. A vsaj kratkoročno niso uresničljivi. In slabše je dajanje všečnih obljub, ki jih ne izpolniš, kot lakonična zadržanost in postopno nadgrajevanje vsebin ...

Ampak O. K. Golob je vendarle hitro učljiv. Relevantnejše je zato iskanje najšibkejšega člena koalicije. In ne, niste se zmotili. To je SD. Tanja Fajon, za katero sem ves čas njenega predsedovanja stranki govoril, da je sicer dobro delovala v vlogi evropske poslanke na mednarodnem prizorišču, popolnoma pa odpovedala doma, bo, to sem skoraj prepričan, vseeno boljša zunanja ministrica kot njeni predhodniki. Ima dovolj dober občutek za standarde zunanje in mednarodne politike in ima solidne povezave z močno in vplivno evropsko socialdemokratsko družino. So pa te povezave prednost in breme hkrati. Breme denimo v odnosu do priznanja Palestine, do širjenja Nata in dodatnega destabiliziranja severovzhodne evropske regije ...

No, slej ko prej se bo potrdilo, da je najšibkejši člen nove vlade konkretno Matjaž Han. Pa sploh ne toliko in zgolj zaradi (tudi formalno) neustrezne izobrazbe za občutljivi gospodarski resor, ampak zaradi pregovorne mešetarske narave ter nesamozavestnega in servilnega značaja; kot tak pooseblja najslabšo podobo aktualne slovenske socialdemokracije. Je utelešenje pahorjanstva v stranki (in s tem, žal, tudi v vladi) v eri po Janši. Se spomnite, kako je denimo oktobra lani, ko je že veljala trdna zaveza skupnega nastopa strank Kula, v dvogovoru z Jožefom Horvatom iz NSi na Pop TV (21. 10. 2021) nabijal čez Levico, takrat pričakovano, danes dejansko partnerko v vladni koaliciji. Horvat: »Trdim, da se je sovražna retorika prav iz parlamenta preselila na ulice, in to sva s kolegom Matjažem enkrat že govorila. In tudi Matjaž to večkrat pove, da se je s prihodom Levice v parlament zradikaliziral še posebej levi politični spekter.« (!?) Han podobno kot Pahor očitno ne prepozna jedra, vira in naslova nestrpnosti in zla v slovenski politiki. In to je težava SD nasploh. Potem ko je v prvem predsedniškem mandatu Pahor do obisti razkril vse svoje politične perverzije in submisivnost v odnosu do Janše, ga je SD na predsedniških volitvah leta 2017 tudi formalno podprla in mu dajala logistično podporo v kampanji za drugi mandat! In Han je nadaljevalec te pahorjanske politike.

V osrčju krščanske srednje Evrope dobijo Toninovi krščanski demokrati 6,86 odstotka volilnih glasov in kljub tradicionalno večinsko levemu volilnemu telesu SD 6,69 odstotka glasov. Kar je sramotno, a dobro, ker se mefistovska formula strankokratske ugrabitve države (Jambrek: »Koalicijo naj sestavita SDS in SD, drug se lahko priključijo, če želijo.«) ne izide. SDS + SD = 34, z voljno NSi pa 42 poslanskih sedežev v DZ.

Hja. Ta čas je najverodostojnejša in najbolj lojalna partnerica Golobove koalicijske vlade parlamentarna opozicija. Z vsakim vloženim zakonskim predlogom in referendumsko pobudo dvigne rating vlade. Janša je napovedal – konstruktivna opozicija.