Lov na čarovnice

Heni Erceg

3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Hrvaška

Ta moški je resnični obraz Hrvaške: preteč, zlovešč, človek, ki bi si ga zlahka predstavljali med pazniki v taborišču ali na položaju upravnika kaznilnice, kjer kazen prestajajo najhujši kriminalci, s katerimi zna, kot je treba, ostro in neizprosno, opraviti le on. Je torej resnični obraz Hrvaške, brezčutne, primitivne, klerikalne skupnosti, katere najpomembnejši možje se radi in z orgazmičnim zadovoljstvom izživljajo nad najšibkejšimi družbenimi skupinami, predvsem nad ženskami. Toda v resnici ni paznik v zaporu, ne, zdravnik je, direktor največje hrvaške bolnišnice s 6000 zaposlenimi, član HDZ, predsednik partijskega odbora za zdravstvo, torej za področje, specializirano za »posebno« obravnavo žensk. Samec, o katerem govorimo, pa je poleg tega tudi ginekolog. To mu zagotavlja stalni užitek, ki ga občuti ob moči nad pacientkami, ko jim, zagledan v intimne dele njihovega telesa, zadovoljno naznani, da nosijo še enega malega Hrvata ali Hrvatico in da nikakor ne smejo splaviti.

Tako je v zvezi z nosečnico – plod, ki ga je nosila, je bil hudo prizadet in ni imel nikakršnih možnosti za preživetje, zaradi česar se je odločila za splav – s TV-zaslonov kot v kakem filmu o poskusih v nacističnih taboriščih pripovedoval grozljivo zgodbo o zločinu feticida in zavračal vsakršno misel na splavitev hudo poškodovanega plodu kljub zakonski pravici ženske, da odloča o svojem telesu celo, če ne gre za tako skrajen primer hude bolezni še nerojenega otroka. Je namreč ognjevit zagovornik ugovora vesti, nikoli ne bi opravil splava, s takšnim odnosom pa mu je uspelo zastrupiti tudi druge ginekologe v bolnišnici, ki jo vodi. Sicer pa se na Hrvaškem več kot 60 odstotkov ginekologov sklicuje na ugovor vesti in ženskam odrekajo to z zakonom zajamčeno pravico. Priznava, da je v obdobju pred 30 leti množično opravljal splave, ker so ga v to prisilile komunistične oblasti, z nastankom Hrvaške pa se je spreobrnil in po prekletem komunizmu, v katerem ni imel izbire, zdaj, ko jo ima, duševno zlomil pogumno žensko. Ta je – potem ko ji splava, čeprav je bil plod hudo prizadet, niso hoteli opraviti v hrvaških bolnišnicah – svojo mučno zgodbo razkrila javnosti in spodbudila množične proteste žensk, neprijetni poseg pa nazadnje opravila v Sloveniji. On je pri tem morbidno pripomnil, da gospa »ni hotela slišati glasu svojega otroka«.

Grozljivi obraz Hrvaške, kjer se ženske od enega tragičnega primera do drugega na ulicah borijo za svojo zakonsko pravico, kaže prav ta zdravnik na visokem položaju, ki v Jugoslaviji ni imel druge izbire, kot da specializira ginekologijo, ker so ga na vseh drugih področjih medicine zavrnili. Tako je prekleta Jugoslavija porodila še enega nesrečneža, ki ni hotel biti ginekolog in je zaradi odpora do lastne stroke pred časom neki pacientki odstranil zdrav jajčnik. Ne, ne čuti se krivega, saj »se ji ni nič zgodilo«, potem pa je te dni njeno ime še brezobzirno razkril javnosti. V Feral Tribunu smo leta 2003 objavili izpoved ženske, pri kateri je med posegom v telesu pustil kos gaze. Gospo so po 80 dneh težav in bolečin operirali v neki lokalni bolnišnici, vendar je njeno zdravje od takrat trajno načeto. Izplačali so ji bedno odškodnino, njegovo odgovornost pa pometli pod preprogo.

Prepotenten je ta naš Ante, tako kot vsi zli duhovi vladajoče stranke, narcisoidno teslo, ki pri ženskah zbuja jezo, zato pa navdušenje pri desničarski vladi, ki mu je tudi omogočila, da ženskam sistematično odreka zakonsko pravico do prekinitve nosečnosti in oddelke za ginekologijo spreminja v cerkvene zakristije. Iz njega je napravila nedotakljivega patriarha, ki v najpomembnejši bolnišnici v državi že šest let uveljavlja politiko katoliške cerkve.

Navkljub življenjepisu, v katerem najdemo marsikaj in se bere kot zgodba o mafijskih bosih, ki ženske obravnavajo kot podvrsto, zgolj maternico, zjutraj odstranjujejo zdrave organe, zvečer pa se posvečajo molitvi. Ćorušić je poleg tega pogost gost v psihiatrični bolnišnici v Zagrebu, prvič se je tam znašel, potem ko je v razkošni družinski hiši – do nje je seveda prišel v samostojni Hrvaški – alkoholiziran mahal s pištolo pred nosom štirim sinovom in soprogi, zaradi česar so ti poklicali policijo.

Nasilje je upravičeval z jezo na sinove, ki se nočejo učiti, poleg tega pa »niso pokosili niti trave okrog hiše«. So ga poslali na zdravljenje? Niso! So incident pometli pod preprogo? Seveda so. Drugič je, prav tako pijan, s pištolo streljal po ulici, policijo pa je poklicalo osebje sosednjega veleposlaništva. So ga kaznovali? Seveda ne. So incident prikrili? Seveda so. Omerta se je nadaljevala tudi po objavi verodostojnih dokumentov o incidentu v medijih in njegovem nevzdržnem hvalisanju v TV-oddajah.

Ta zdravstveni minister v senci ni nikakršna napaka v sistemu, izjema v HDZ, ki je zaradi pridobljene moči postala nasilna, ne, je pristni proizvod vladajoče partije in cerkve, njenega zloveščega odnosa do žensk, nasprotnik kontracepcije, oploditve z biomedicinsko pomočjo, splava … član Katoliškega zdravniškega društva, ki v Glasu Koncila piše, da je »splav najogabnejši postopek v medicini«.

Bi bilo torej od njega mogoče pričakovati, da bo udejanjal zakone, ki ženskam zagotavljajo reproduktivne pravice? Ne. Namesto tega udejanja institucionalno klerikalizacijo, katere najobsežnejši kanal je prav ginekologija. Žrtve pa seveda ženske. Zato je Ćorušić pravzaprav portret pošastnega sistemskega odnosa do žensk na Hrvaškem.