Povežimo Slovenijo II.

Vlado Miheljak

17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Dva leva

»Papež je sicer že večkrat obsodil vojno v Ukrajini, vendar je bil deležen tudi kritik, ker ni izrecno pripisal krivde Putinu. Slednjega namreč po njegovih besedah ni mogoče prikazati zgolj kot ’volka’, Zahoda pa kot ’Rdečo kapico’, navaja francoska tiskovna agencija AFP.«
— Papež Frančišek je poudaril, da se ruska skazka in ukrajinska kazka (cказка vs. казка) razlikujeta zgolj v eni črki (STA, 14. 6. 2022)

»Na podlagi pisma, ki smo ga poslali, je videti, da je konsenz mogoč, saj so se pod njega podpisali ljudje najrazličnejše svetovnonazorske usmeritve,« je povedal in ocenil, da se v zadnjih 10, 15 letih pod en dokument ni podpisalo toliko ljudi različnih usmeritev, nazorov. — Prvopodpisani protipeticije o Ukrajini Luka Lisjak Gabrijelčič o zgodovinskem učinku sinhronizacije »Ne smemo pristati na to, da lahko katerakoli država z agresijo spreminja meje, posega v suverenost druge suverene države. Če na to pristanemo, potem bo jutri lahko Slovenija kot majhna država prav tako ogrožena.«
— Miro Cerar, sopodpisnik drugega javnega pisma o Ukrajini (TVS, 14. 6. 2022)

»Premier (Miro Cerar, op. a.) je v četrtkovi razpravi voditeljev članic unije ugotovil, da to pravzaprav ni na dnevnem redu in da se za priznanje Palestine nihče ne zavzema, temveč se vsi zavzemajo za dosledno nadaljevanje mirovnega procesa in iskanje rešitve dveh držav. ’Čas še ni primeren, da bi se pogovarjali o priznanju,’ je izpostavil.«
— Miro Cerar meni, da za Palestino veljajo drugačna merila kot za Ukrajino (Delo, 15. 12. 2017)

Ko sem videl objavo tako imenovane protipeticije o Ukrajini, me ni toliko »navdušila« vsebina kot lista podpisnikov. Vzkliknil sem: Saj to je vendar utelešeno gibanje »Povežimo Slovenijo«! Putin je dokončal to, kar je Podobnik neuspešno začel. Namreč, da se na skupni listi najdejo podpisniki, ki so po vseh drugih političnih kriterijih in vrednostnih orientacijah (domnevno) različni!? Ljudje, ki so proti splavu, proti svobodi izbire spolne orientacije, ki aktivno podpirajo Janševo in vsakršno avtoritarno politiko, ki so proti socialno senzibilni državi in družbi, ki izražajo eksplicitno averzijo do beguncev iz dežel tretjega sveta, ki imajo hude težave z razumevanjem človekovih pravic, pravic žensk, ki so celo konkretno aktivni v dušenju medijske svobode, so sopodpisniki »protiizjave« o Ukrajini skupaj s tistimi, ki to niso. Domnevno niso. Ne razumem, kako je lahko naš prijatelj Pavle Gantar brez pomisleka sopodpisnik skupaj z Lisjakom Gabrijelčičem, ki je eksplicitno pozval časopis Dnevnik, da zapre usta njegovemu dolgoletnemu sopotniku in prijatelju Tomažu Mastnaku (Lisjak Gabrijelčič: »Ljudi, kot je Tomaž Mastnak, ki upravičujejo Putinovo invazijo Ukrajine, je treba izločiti iz javne razprave. Žogica je na igrišču uredništva #Dnevnik_si. Boste na svojih straneh še naprej dovolili to hujskanje k vojnim zločinom?«). Četudi je morda težko sprejeti Mastnakove aktualne poglede na covid in Rusijo, je poziv mladega moža brez zgodovinskega spomina k zapiranju ust Mastnaku neprimerno hujši eksces. Kajne, Pavle? Da ne govorimo o sprenevedanju največjega moralista v slovenski politiki, Cerarja. Ne pristaja na nasilno spreminjanje meja v primeru Ukrajine, a je kot premier in zunanji minister v primeru Palestine deloval diametralno nasprotno. Namreč, nepriznanje Palestine je pasivno soglašanje z aneksijo nasilno zasedenih palestinskih ozemelj s strani Izraela ...

Ob objavi tako imenovanega kontraapela je minil ravno 111. dan vojne, v kateri Zahod s pošiljanjem orožja pomaga napadeni strani. In ta pomoč doslej ni obrodila sadov. Noben tank, nobena raketa, noben brezpilotni letalnik ni Ukrajine približal miru. Še ekonomske sankcije so se začele obračati proti tistim, ki so jih uvedli. Očitno apel k pomoči »z vsemi sredstvi« ne deluje. Ne deluje pa zato, ker skriti načrt vojaške pomoči računa, da podaljševanje vojne sicer ne rešuje Ukrajine, izčrpava in slabi pa Rusijo. Pač, zveza Nato je pripravljena na spopad z Rusijo do zadnjega Ukrajinca. In ko bo enkrat vojne konec, za ukrajinske begunce tragedija ne bo končana, saj se ne bodo imeli kam vrniti. Doslej so šli kontingenti orožja proti Ukrajini, a v tem času ni bila pripravljena še nobena resna diplomatska misija v smeri Moskve.

O. K. Vojno je mogoče misliti na več načinov: geostrateško, mednarodnopravno in moralno. Tisti, ki imajo težave z razumevanjem ruskih frustracij, naj si zamislijo hipotetično zmago zapatistov v Mehiki, ki bi nato stopili v vojaško zvezo z Rusijo in jih povabili z raketnim arzenalom v deželo, ki meji na Združene države. Kaj bi porekel Stoltenberg, ki je malo pred začetkom ruske agresije ščuval Ukrajince, češ, suverena država se sama odloča v katero vojaško zvezo vstopa?

Ne le, da ima prvopodpisani pod izdajalski, münchenski, tako rekoč chamberlainski mirovni apel ožje družinske člane iz Ukrajine in je v svoji hiši donedavna gostil ukrajinske begunce, kontraapel k pomoči Ukrajini z vsemi sredstvi tudi ni prinesel nobenega novega premisleka o vojni in miru v Ukrajini. Prinesel pa je veliko spremembo na domačih tleh. Opevana široka nazorska paleta podpisnikov nekako spominja na nekakšni novi »gleichschaltung-prinzip«, znan iz arzenala in koncepta »Volksstaat« v času nacističnega preporoda. Pač, imperativ ideologizacije in sinhronizacije vseh sfer družbe: državnih institucij, sindikatov, vseh družbenih podsistemov, vzpostavljanje organske vezi med stranko(kracijo) in državo, in predvsem »gleichschaltung« medijev.

Vse to smo tudi pri nas že videli, le za nekatere podpisnike nismo vedeli, da so del tega občestva.

* Prosti prevod: Putin je dokončal, kar je Podobnik začel