10. 6. 2022 | Mladina 23 | Dva leva
Med ukano in licemerjem
(razstava ponarejene umetnosti in morale)
© Franco Juri
»Sem naravnost zgrožen. To naznanja neke čudne čase. ... Ti seznami imajo zlovešč prizvok revanšizma in so slab začetek dela nove vlade, pa tudi odraz neznanja.«
— Gregor Virant, nekdanji Janšev sopotnik in sodelavec, o napovedi priprave poimenskih seznamov vseh novih zaposlitev in premestitev od 1. 1. 2020 (Siol.net, 4. 6. 2022)
»Poslanec Grims vladi Roberta Goloba očita, da je že v prvih nekaj dneh poteptala ustavo. In sicer s tem, ko je zahtevala sezname zaposlitev v času Janševe in Šarčeve vlade. … Grims je v izjavi za medije dejal, da so pri preverjanju zaposlitev prezrli, da je obdelava in zbiranje katerihkoli podatkov z namenom izvajanja političnih čistk med zaposlenimi očitno protiustavna. Gre za znake totalitarizma, meni.«
— Poslanec Grims zgroženo ugotavlja, da smo samo v nekaj dneh zdrsnili iz zgledne demokracije v času Janševega režima v postjanšistični totalitarizem (STA, 7. 6. 2022)
»Vlada je spremenila sklep o ustanovitvi NIJZ. Po spremembi je predvideno, da za čas do imenovanja strokovnega direktorja naloge strokovnega direktorja opravlja vršilec dolžnosti in ne več generalni direktor NIJZ, ki je trenutno Milan Krek. ... Prejšnja vlada je pred tem maja lani sprejela spremembo sklepa o ustanovitvi NIJZ, s katero je predvidela uvedbo položaja strokovnega direktorja. Naziv direktor pa se po takratni spremembi spreminja v generalnega direktorja.«
— Nova vlada je Kreka ukanila z janšističnimi metodami (STA, 7. 6. 2020)
Kdor je mislil, da bo sanacija države in družbe po odhodu Janeza Janše preprosta, hitra, učinkovita, a hkrati a priori neoporečna, se je uštel. Zdi se, da je med njimi (bil) tudi Golob s svojo ekipo. Namreč, celo usedline najbolj razvpitih totalitarnih in avtoritarnih režimov so se ohranjale še dolga leta po demokratični prenovi. Ne samo denacifikacija, defašizacija, tudi kasnejše čiščenje nekoliko bolj blagih režimov, denimo španskega frankizma, se je vleklo leta in leta, nevarnost recidiva pa je bila nenehna. Dolga leta vladavine pač spremenijo družbo v vseh porah in podsistemih. Sreča v nesreči za Slovenijo je bila, da izpričani hitrosti in intenzivnosti delovanja navkljub Janša ni mogel doseči tolikšnih strukturnih in kadrovskih sprememb, da bi se javno mnenje večinsko uklonilo radikalno spremenjenemu kurzu v kratki janšistični eri. Dve leti vladavine sta premalo. A hkrati veliko. Kadrovski in strukturni cunami Janševe vlade se bo čutil še dolgo. In predvsem se bo pokazalo, da Janša ni pustil za sabo le kakšne tempirane kadrovske bombe, ampak kar obsežno minsko polje. Toda kaj zdaj?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.