24. 6. 2022 | Mladina 25 | Dva leva
Nacionalka na zrnu Graha
(Whatmoughova krvava bajka)
© Franco Juri
»TV Slovenija ostane ali pade, če ostanejo dopisništva. Če ne, se bomo skuhali v lastnem provincializmu. Odpreti je treba nova dopisništva, a ne v Bangkoku, pač pa v Pekingu.«
— Uroš Lipušček meni, da dopisniške mreže RTV ne smemo graditi glede na zasebne, ampak glede na geostrateške interese Slovenije
»Ali bomo šli po poti podložništva, ponižnosti in strahu, ali pa – pa ne zato, ker je sedaj tu gibanje Svoboda – recimo temu prostosti.«
— Miran Zupanič meni, da Svoboda še ne zagotavlja prostosti
»Slovenija je med zadnjimi po neodvisnosti javnega servisa, za njo je samo Romunija.«
— Predsednica Evropske zveze novinarjev Maja Sever
Hja, nacionalka, javna RTV, ni in ne sme biti ponižana, vsega hudega vajena vlačuga, ampak mora biti nadvse občutljiva in razvajena kot Andersenova kraljična. Vsak, tudi najmanjši pritisk jo mora motiti. In na vsak pritisk se mora nemudoma in odločno odzvati. Pa naj pritiska drobcen Grah ali pač njegov gospodar. In nacionalka je doslej pritiske (preveč?) stoično prenašala. A sedaj je pet minut čez dvanajsto. Sedaj ni več poti nazaj. Čas vljudnosti, korektnosti se je iztekel. Rokavica je bila že zdavnaj vržena. Nacionalka jo je pozno pobrala. Zelo pozno, a ne prepozno. Bo pa odslej treba kazati mišice in uporabljati pesti. Iz ringa bo samo en partner v spopadu odšel pokončno, drugega bodo odnesli. O. K., zavedam se in sem že večkrat zapisal, da z varne pozicije, kakršno imam sam in mnogi drugi kritični ocenjevalci, ni težko biti pogumen in odločen ter kolektivu nacionalke očitati premajhno korajžo. A ko prideš v situacijo, v kakršno je kolektiv javne RTV pahnilo sedanje vodstvo hiše, ki ne premore tudi najmanjše moralne in strokovne integritete ter podpore kolektiva, je rokavico treba pobrati. Ni umika na rezervni položaj, ker tega ni več. Zdaj lahko kolektiv samo zmaga ali izgubi. Ali pa čaka, da kdo drug namesto njih in za njih izbori njihovo svobodo. In to potem zaračunava. Od sedanje oblasti se seveda pričakujejo radikalne spremembe formalnega ustroja javne hiše – to je navsezadnje predvolilna obljuba –, a ne bi bilo dobro čez mesece ugotoviti, da je politika odrešila javno televizijo pritiska politike. Zato se izredno mudi, da premagajo in naženejo sedanje spolitizirano vodstvo. Televizijo in celotno javno RTV morajo izpod okupatorja osvoboditi televizijci s pomočjo pritiska javnosti, še preden zakonodajna oblast oblikuje nov zakon.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
24. 6. 2022 | Mladina 25 | Dva leva
© Franco Juri
»TV Slovenija ostane ali pade, če ostanejo dopisništva. Če ne, se bomo skuhali v lastnem provincializmu. Odpreti je treba nova dopisništva, a ne v Bangkoku, pač pa v Pekingu.«
— Uroš Lipušček meni, da dopisniške mreže RTV ne smemo graditi glede na zasebne, ampak glede na geostrateške interese Slovenije
»Ali bomo šli po poti podložništva, ponižnosti in strahu, ali pa – pa ne zato, ker je sedaj tu gibanje Svoboda – recimo temu prostosti.«
— Miran Zupanič meni, da Svoboda še ne zagotavlja prostosti
»Slovenija je med zadnjimi po neodvisnosti javnega servisa, za njo je samo Romunija.«
— Predsednica Evropske zveze novinarjev Maja Sever
Hja, nacionalka, javna RTV, ni in ne sme biti ponižana, vsega hudega vajena vlačuga, ampak mora biti nadvse občutljiva in razvajena kot Andersenova kraljična. Vsak, tudi najmanjši pritisk jo mora motiti. In na vsak pritisk se mora nemudoma in odločno odzvati. Pa naj pritiska drobcen Grah ali pač njegov gospodar. In nacionalka je doslej pritiske (preveč?) stoično prenašala. A sedaj je pet minut čez dvanajsto. Sedaj ni več poti nazaj. Čas vljudnosti, korektnosti se je iztekel. Rokavica je bila že zdavnaj vržena. Nacionalka jo je pozno pobrala. Zelo pozno, a ne prepozno. Bo pa odslej treba kazati mišice in uporabljati pesti. Iz ringa bo samo en partner v spopadu odšel pokončno, drugega bodo odnesli. O. K., zavedam se in sem že večkrat zapisal, da z varne pozicije, kakršno imam sam in mnogi drugi kritični ocenjevalci, ni težko biti pogumen in odločen ter kolektivu nacionalke očitati premajhno korajžo. A ko prideš v situacijo, v kakršno je kolektiv javne RTV pahnilo sedanje vodstvo hiše, ki ne premore tudi najmanjše moralne in strokovne integritete ter podpore kolektiva, je rokavico treba pobrati. Ni umika na rezervni položaj, ker tega ni več. Zdaj lahko kolektiv samo zmaga ali izgubi. Ali pa čaka, da kdo drug namesto njih in za njih izbori njihovo svobodo. In to potem zaračunava. Od sedanje oblasti se seveda pričakujejo radikalne spremembe formalnega ustroja javne hiše – to je navsezadnje predvolilna obljuba –, a ne bi bilo dobro čez mesece ugotoviti, da je politika odrešila javno televizijo pritiska politike. Zato se izredno mudi, da premagajo in naženejo sedanje spolitizirano vodstvo. Televizijo in celotno javno RTV morajo izpod okupatorja osvoboditi televizijci s pomočjo pritiska javnosti, še preden zakonodajna oblast oblikuje nov zakon.
Ni sicer »nevarnosti«, da bi se formalne spremembe zgodile prav hitro. Golob je medtem to ugotovil že sam in realno obljubil rešitev do konca leta. A sedanje okupacije in destruktivne dejavnosti javna RTV do decembra ne bo preživela. Kaže, da se sedaj kolektiv tega počasi le zaveda. Prav ko to pišem, je svet delavcev zahteval odstop direktorja Graha Whatmougha, ker protizakonito vpliva na oblikovanje programa TV Slovenija, na konkretno delo novinarjev in celo na potek stavke. Zapisali so, da je prepovedal objavo oddaje Tednik, za kar nima pooblastil niti po zakonu o RTV SLO niti po statutu zavoda. »S svojimi navodili za ukinitev in krajšanje oddaj ter vsebinskimi posegi v oddaje med stavko je generalni direktor oviral pravico delavcev do stavke ter povzročil programsko škodo in škodoval javnemu interesu.« Še več, programskemu svetu je dal pobudo za nov razpis generalnega direktorja, čeprav je še imel veljavni štiriletni mandat. In kljub negativnemu mnenju zaposlenih je za odgovorno urednico Informativnega programa TV SLO imenoval Jadranko Rebernik, za v. d. urednika uredništva za nove medije na MMC RTV Slovenija pa je kljub nasprotovanju zaposlenih na MMC in brez pridobljenih mnenj zaposlenih v uredništvu, vodje MMC in odgovornega urednika 1. programa Radia Slovenija imenoval Igorja Pirkoviča ...
Sam menim, da bi oziroma bodo morali ustrezni organi zavoda brez omahovanja dati pobudo za kazenski pregon odgovornih, kajti ne gre le za slabo vodenje, ampak za zavestno uničevanje ene ključnih institucij, ki je v vitalnem interesu javnosti.
Predčasno odhajajočim menda pripada odpravnina. Prav. Predlagam, da vsakemu dajo papirnat škrnicelj, da skrijejo svojo sramotno pojavo pred porogom kolektiva in javnosti.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.