Pozitivno presenečenje

dr. Bogomir Kovač

26. 8. 2022  |  Mladina 34  |  Ekonomija

Turizem vedno zbuja pozornost ekonomistov in vznemirja družbene napovedovalce prihodnosti. Globalna pandemijska kriza je zadnji dve leti najbolj prizadela prav turistično dejavnost. Toda njeno toliko želeno in pričakovano oživljanje v letu 2022 so grobo presekale dramatične podnebne razmere in novi politično-ekonomski krizni prelomi. Letos so turistični načrtovalci in deležniki vseh vrst vsaj v Evropi lahko videli, kaj jim prinašajo izjemni vremenski pojavi in vratolomni politiki. Vodilne turistične destinacije so podnebno najobčutljivejše in poslovno sila ranljive. Spreminja se paradigma dosedanje globalne turistične industrije, turistična ponudba in potrošnja se bosta v naslednjih letih radikalno spremenili. Leto 2022 je glede tega preroško. Prilagajanje na globalnem turističnem trgu postaja tekma preživetja. In Slovenija je tu zaradi svoje lege in majhnosti pozitivno presenečenje.

Turistični barometer svetovne turistične organizacije (UNWTO) sredi leta 2022 potrjuje, da se turizem vsaj delno vrača v stare tirnice. Dinamika rasti je dobra, toda globalna dejavnost je še vedno štirideset odstotkov nižja kot v rekordnem letu 2019. Seveda, svetovni turizem je leta 2019 meril desetino svetovnega BDP in vseh zaposlitev, okoli 10.000 milijard USD in več kot 330 milijonov zaposlenih. Samo v letu 2020 je turistična dejavnost izgubila 4900 milijard USD, 62 milijonov ljudi v turizmu je ostalo brez dela. Leta 2021 se je položaj popravil za petino, toda premalo za obrnitev negativnih trendov, če bo vrnitev na stare poti sploh še mogoča. Pandemijskih omejitev je letos vse manj, toda povečali so se nova tveganja in negotovosti, vojna žarišča, naravne katastrofe, višji stroški potovanj … Razvoj turistične dejavnosti je znova na prelomnici.

Na kratek rok so evropske turistične trende v letu 2022 zaznamovale tri okoliščine, pandemija, geopolitični zidovi in inflacija. Covid-19 je zarezal v turistično dejavnost globoke vrzeli. Omejitev je letos manj, potrošne odločitve turistov so previdnejše, počitnikovanja bližje domu in potovanja krajša. Toda največja vrzel je nastopila na ponudbeni strani, na trgu delovne sile. Ljudje so zaradi negotovosti opustili delo v turizmu, povsod primanjkuje ljudi, v hotelirstvu, gostinstvu, v letalski dejavnosti … To postaja dolgoročni problem, ki ga ne moremo rešiti zgolj s tujimi sezonskimi delavci iz Azije in domačimi prekarci. Vojne razmere v Ukrajini so vplivale na realokacijo turističnih tokov, zlasti iz sosednjih baltskih držav, Češke, Slovaške …, manj je v EU azijskih gostov, pa tudi Američanov. Prihodnost prinaša zaostrovanje političnih in vojaških razmer na periferiji EU, v srednji Aziji in na Pacifiku. Turizem je prvi znanilec in žrtev deglobalizacije in ekonomskega protekcionizma. In na koncu je letos postala pomembna tudi inflacija. Skoraj šestdeset odstotkov ljudi omenja višje stroške kot temeljni omejitveni dejavnik potovanj in počitnikovanja. Stagflacija bo ključna za turistične tokove jeseni in naslednje leto.

Toda leto 2022 je turistični dejavnosti bolj kot kadarkoli pokazalo, kaj jo čaka v naslednjih tridesetih letih. Ekološke omejitve so stalnica množične turistične dejavnosti. Podnebne spremembe so del turističnih strategij in poslovnih modelov dobro desetletje. Poletja so preprosto vse toplejša, zime milejše, gladina morja se dviguje, Sredozemlje in alpsko območje izgubljata svoje tradicionalne turistične prednosti. Niso ogroženi zgolj Maldivi in Polinezija, temveč tudi »domači« Dubrovnik, Split, Zadar, Pulj, zahodna Istra, tudi Piran in Trst … Ekstremni vremenski pojavi in rast temperatur, poleti na morju nad 40 stopinj, bodo nekaj vsakdanjega. Jadransko morje bo do leta 2050 postalo poleti izrazito neugodna destinacija, lažje bo tam spomladi in jeseni. Za nameček bo tod temeljni problem oskrba z vodo, grozijo suše in požari. Hitreje kot na morju bodo spremembe prizadele zimski turizem.

Alpe in Dolomiti, svetovna Olimpa smučarske ponudbe, sta ogrožena že nekaj let, skupaj s svojimi ledeniki. Toda eni in drugi kljub sezonskim težavam privlačijo turistične množice, kjer danes prevladujejo predvsem mladi s svojimi pristopi. Tudi zato je tri četrtine evropskih turistov pripravljeno spremeniti svoje navade, prilagoditi svojo potrošnjo. Toda kako bo temu sledila ponudba?

Nekaj trendov je že jasnih. Prevladuje internetno urejanje turističnega trga, pomembna sta obojestranska lojalnost in zaupanje, prevladujejo vrednote zdravja in varnosti, tudi okoljska razsežnost doživetij. Turizem postaja nišen in odprt, nepredvidljiv, toda inspirativen. Njegova prihodnost je trajnostna, konkurenčne prednosti prinašata mir in varnost, šteje sposobnost prilagajanja in predvidevanje sprememb. In prav zato turizem zahteva deležniški pristop in stavi na sodelovanje države in zasebnega biznisa, ljudi in kapitala. Seveda na drugačnih temeljih kot doslej.

Slovenija je tu na dobri poti. Turizem so letos deloma še reševali turistični boni, posebna državna pomoč, na čelo STO se je vrnila Pakova, kar utrjuje njegovo uspešno transformacijo. Slovenija vrnitve na staro ne potrebuje, danes je prepoznavna evropska turistična država. Destinacijski menedžment, partnersko sodelovanje in trajnostni razvoj so njeni razvojni aduti, postaja evropska gastronomska regija, s prepoznavnim mestnim turizmom in vedno boljšo nišno ponudbo zeleno obarvanih storitev. Hitra vrnitev rasti ni naključje, podobno velja tudi za težave z dobrimi kadri, investicijami in lastniškim položajem države. Stari problemi sredi dobrih novic.

Turizem je izvrsten znanilec naše usode, načina življenja med dilemo, kaj imeti in kako biti, če parafraziramo Fromma. V prihodnjih letih ga čakajo velike spremembe. Slovenija bi lahko v njem morda resnično začutila samo sebe. Kot država in destinacija, za nas in za druge.