Medijski ščit

Bernard Nežmah

7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Pamflet

Kakšno politiko vodi Gibanje Svobode? Vprašanje se zdi deplasirano, saj je pred pol leta stranka postala veliki zmagovalec volitev. Volivci so torej vedeli, za koga so glasovali. Toda: ali je kdo od njih tedaj pomislil, da bo stavba parlamenta postala boksarski ring, v katerem se bosta pred kamerami udarila dva svobodnjaška poslanca? Da se bo reaktiviral upokojeni šampion Dejan Zavec in da si bo boksarske rokavice nadela predsednica skupščine Urška Klakočar Zupančič? Tega še vedeževalke niso napovedale.

Če smo minuli teden doživeli prvi množični protest proti vladi, je parlamentarni boks prvič osamil vladajočo stranko. Medtem ko fotografije skupščinskih klopi kažejo razigrane svobodnjaške poslance, pa v dvorano niso prišli poslanci SDS in NSi, SD in Levice. Vse preostale stranke, tudi koalicijski partnerici so skupščinski šov ignorirale, so mu evidentno nasprotovale. - Stranka Svobode je hram demokracije uporabila za lastni spektakel. In odziv osrednjih televizij? Nobene kritike samopašnosti, a tudi nobenega izpostavljanja dejstva, da vladajoča garnitura deluje mimo vseh ostalih.

Njen predsednik Robert Golob je kot poglavitno značilnost stranke postavil – spoštovanje, spoštovanje do drugih. Njegov tesni zaveznik SD je za volitve županov v Mariboru postavila za kandidata dr. Vojka Flisa, potem pa osupla iz medijev izve, da je premier njenega kandidata predstavil kot svojega jokerja. Je predsednica Tanja Fajon sklicala novinarje in ga obtožila za kanibalizem? So osrednji mediji dali na naslovnice naslov – Gibanje Svobode krade kandidate svojim zaveznikom? Nič, vsi so ostali spoštljivi do največje stranke. Premier Golob ima prav. Njegovo početje poteka skozi spoštovanje, le da ni on spoštljiv do drugih, ampak so njegovi zavezniki in veliki mediji spoštljivi do njega!

Nedavno je minister Levice Luka Mesec novinarjem predstavil, da bo ohranil sedanjo obliko ministrstva, ne da bi jo prestavljal v okvir zakona o vladi, ki ga je ustavil referendum. A predsednik vlade ga je tako demantiral, da ne bo tako, da bodo vlado reorganizirali po prvotnem načrtu. In Mesec? – Ostal je tiho. Premier Golob se ne odziva v diplomatskem jeziku, ampak nonšalantno demonstrira svojo nadvlado nad partnerji. No, še prej je ponižal SD, ki je za predsedniškega kandidata ponudila svojega veljaka Milana Brgleza in pozvala svobodnjake, da ga podprejo, on pa se je odzval z besedami, da bodo podprli neodvisnega kandidata in skrušeni Brglez se je na migljaj odpovedal vseh funkcij v stranki in za dobro merico odstopil še kot predsednik Šahovske zveze.

Če bi v enem stavku definirali vladavino maršala Tita, bi izbrali dejstvo, da mediji nikoli niso zapisali ali izrekli nobenega pomisleka na njegovo delo, o njem so prinašali le hvaleča dejstva, medtem ko je bilo ocenjevanje prepovedano. Dobesedno, takrat je bila vsakršna kritika napad na ustavno ureditev države. Danes pikrosti in puščic na aktualnega premiera ne manjka, toda ne pri veliki peterici: nacionalki, POP TV, Delu, Dnevniku in Večeru. Deluje torej fenomen golobizacije osrednjih medijev. Ti se poleg drugega sistematično izogibajo poročanju o podjetju GEN-I, še prej o Golobovi plači, celo napovedana privatizacija energetskega podjetja Geoplin ostaja brez podvprašanj. Zakaj kani vlada prevzeti lastništvo v njem ter omenja še Petrol, ne podržavi v celoti pa GEN-I?

Golobizacija je ustvarjanje medijskega ščita okoli Goloba, ki je dobeseden. Zadnji petek je potekala v Mariboru slovesnost podeljevanja diplom slušateljem generalštabnega vojaškega izobraževanja, kjer je zbranim spregovoril državni predsednik Borut Pahor. Smo v večernih poročilih na velikih dveh televizijah videli filmski posnetek in slišali predsednikove besede? Smo o tem kaj lahko kaj prebrali v Delu in Dnevniku? Nak, predsednika so nam izbrisali. No, njegove besede je povzela STA, ki jih je objavila ob deveti uri zvečer. – Jasno, dogodek je potekal tako pozno, da so poročila zamudila medijske termine. A kdaj se je vršila slovesnost v kadetnici? Ista STA je v jutranjem napovedniku dogodkov zapisala, da se bo začela ob 14 uri, ob 15.15 pa bo predsednik dal še izjavo medijem?

Skoraj šest ur je potrebovala državna agencija, da javnosti prenese vsebino govora. Je to njen običajni odzivni čas? Na isti dan je bil zelo dejaven obrambni minister Marjan Šarec, ki je imel govor na Otočcu, potem pa še v Osilnici. Kako hitro je njegove misli prestregla STA? V štirih urah v prvem in v štirih v drugem primeru. Poročanje o državnem predsedniku poteka pri njej pol počasneje.

Toda, kaj je povedal bodočemu vojaškemu vrhu prezident? Čestital je diplomantom, hkrati pa se je ustavil pri oborožitvi vojske in dejal, da je vladna odpoved nakupa boxerjev tvegana varnostna in politična odločitev, sploh ker je bil njihov nakup v programu vlad, ki so bile pred Janševo. Je s tem zlorabil kadetnico za politični govor? Nikakor, vojske brez sodobne oborožitve si ni predstavljati. Če je kdo prava publika za to, je prav vojaštvo. Še sploh v času vojne v Ukrajini in njene nadaljnje eskalacije.

A te ostro podkrepljene kritike Golobove vlade veliki mediji niso prenesli. Predsednika Pahorja niso cenzurirali, preprosto so ga izbrisali. A to se ne dogaja le pri klasični politiki. Ko je vlada napovedala, da bo povečala prag dovoljenih industrijskih emisij v okolje, se je s tehtnim pismom oglasila in zoperstavila skupina zdravnikov, ki se ukvarja z bolniki, žrtvami škodljivih izpustov. Ostalo je le pri pismu, mediji ji niso dali prostora, v katerem bi lahko argumentirano predstavila za okolje nevarno vladno početje. Medijski ščit golobizacije.