
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Pamflet
Zatemnitev drugačnih
Svobodno izražanje idej je dragoceno tudi med vojnami
Leta 1949 so jugoslovanski časopisi najavili začetek kolosalnega projekta, ki bo izsušil Skadarsko jezero, na njegovem dnu pa bodo gojili riž, bombaž in južno sadje. Ta Titov projekt so pospremili celo s proslavo na jezerskem obrežju, na katerega je prišla desettisočglava množica, ki je prepevala: Oj skadarsko vodo plava, i tebi je došlo do kraja. Čeravno se je podvig izkazal za lunatično megalomanijo, je imel v sebi nekaj smisla: v času informbirojevske blokade in samoizločenosti iz svetovnega trga bi domača žetev bombaža, riža in citronk občutno dvignila tržno ponudbo Jugoslovanom. Napaka je bila ena sama: projekta so se lotili, ne da bi se soočili z drugačnimi pogledi in kritikami. Pač, edini, ki so se norčevali, so bili Albanci in Rusi, a ti so veljali za državne sovražnike.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

14. 10. 2022 | Mladina 41 | Pamflet
Leta 1949 so jugoslovanski časopisi najavili začetek kolosalnega projekta, ki bo izsušil Skadarsko jezero, na njegovem dnu pa bodo gojili riž, bombaž in južno sadje. Ta Titov projekt so pospremili celo s proslavo na jezerskem obrežju, na katerega je prišla desettisočglava množica, ki je prepevala: Oj skadarsko vodo plava, i tebi je došlo do kraja. Čeravno se je podvig izkazal za lunatično megalomanijo, je imel v sebi nekaj smisla: v času informbirojevske blokade in samoizločenosti iz svetovnega trga bi domača žetev bombaža, riža in citronk občutno dvignila tržno ponudbo Jugoslovanom. Napaka je bila ena sama: projekta so se lotili, ne da bi se soočili z drugačnimi pogledi in kritikami. Pač, edini, ki so se norčevali, so bili Albanci in Rusi, a ti so veljali za državne sovražnike.
Več kot sedemdeset let je od tedaj, namesto v diktaturi pa zdaj živimo v demokraciji. Torej je ta historični dogodek le primer nekdanje oblike kolektivne norosti? – Nikakor, spada v bogato dediščino spomina, ki priča o velikih zgrešenih investicijah, ko je vrhuška zapravljala budžetski denar za vnaprej izgubljene podvige.
V zadnjih tednih prebiramo o planu vlade, ki prinaša že razpredelnico, kako bo 1031 predvidenih lokacij sončnih elektrarn postavljenih po posameznih regijah. Projekt čaka samo še na začetni žvižg, ne da bi vlada spodbudila javni dialog in polemiko s profesorji fizike in energetike o smiselnem obsegu implementacije kolektorjev. Sočasno poslušamo o podržavljenju Geoplina prek državne dokapitalizacije 200 milijonov, zadnji teden smo v medijih prvič zasledili vsaj nekaj predzgodbe – vodstvo podjetja se je z odloženim nakupom ruskega plina strahovito finančno zakalkuliralo. In kako ravna tu vlada? – Podprla bo iste lastnike in menedžment, ki se niso pokazali kot mojstri energetskih poslov, ampak kot katastrofalni kockarji!? Pred meseci so Golobovi sporočili, da je ducat slovenskih bolnišnic v izgubi za 41 milijonov. In reakcija? Če je bil v prvem primeru splošni interes državljanov po dotoku plina, je v drugem enako vitalni interes ljudstva po zdravljenju bolezni. Toda zdravstveni minister ni preprosto pokril izgubo, ampak je na mah odstavil vodstvene svete bolnišnic. Ob molčeči asistenci osrednjih medijev.
Medtem poteka postopek za izbiro novega ustavnega sodnika. Znani so trije kandidati, a veliki mediji zgolj prenašajo, da je vladajoča koalicija enotna v izbiri Neže Kogovšek Šalamon. Kot da so le informacijski vladni servis, saj njenega izbora ne primerjajo z drugima kandidatoma Andražom Zidarjem in Andražom Terškom. V katerih pravnih znanjih in angažmajih prekaša tekmeca? Nič, ker je oblast izbrala, ne bomo gledali v detajle. Kar je medijski škandal, če pomislimo, koliko člankov in mnenj je v minulem desetletju objavil profesor Teršek v istih medijih, ki zdaj sploh ne predstavljajo njegovih pravnih kapacitet.
Po Ukrajini v zadnjih dneh tolče ruski high-tech vojaški stroj, ki pušča za seboj ruševine in trupla. Zahodni politiki in mediji se zgražajo nad targetiranjem civilnih objektov in številnimi človeškimi žrtvami. Ko je za Putinov rojstni dan razneslo avtomobil-bombo na krimskem mostu, smo prebirali o nemoči ruske države. A tudi most je civilni objekt in na njem so izgubili življenja civilisti. Smo torej brali o zgražanju nad terorističnim dejanjem, ki je udaril po Krimu? Ne, mediji so nam navrgli ironijo ukrajinskega predsednika Zelenskega, tvit njegovega svetovalca Mihajla Podoljaka, ki je zapisal: Krimski most je šele začetek, sekretar ukrajinskega varnostnega sveta pa je na FB objavil cinični posnetek z Marilyn Monroe, ki je pred pol stoletja zapela Happy Birthday takratnemu predsedniku Kennedyju. Ljudstvo v Kijevu je slavilo in delalo selfije pred na novo postavljenimi slikovnimi panoji gorečega mostu, državna pošta pa lansirala novo znamko z uničenim mostom.
In besni prezident je v naslednjih dneh zasul Ukrajino z raketami. Neopravičljivo. Toda zahodno veselje do vojnih podvigov je enako brezmejno. In enako nekonsekventno. Po ruskem maščevanju so tudi v okupiranem Hersonu odjeknile štiri eksplozije, ki so demolirale stavbe in pokončale človeška življenja. Mediji so tokrat tehnično navedli dogodek, ne da bi vsaj pripisali, da gre očitno za zadetek ukrajinske sabotaže nad mestom, ki je priključeno Rusiji. Vojna postaja totalna, ne le na bojni fronti, ampak tudi skozi terorizem.
Indikativno je, da zlepa ne morete prebrati, koliko vojakov in koliko civilistov je od začetka vojne izgubilo življenje. Vojna in njeno poročanje je postala igra. Že mesec nazaj smo prebirali naslove, da je Rusom zmanjkalo streliva in so šli ponj v Severno Korejo. Pred tednom je Laura Cooper iz ameriškega obrambnega ministrstva na tiskovni konferenci priznala, da ZDA ne zmorejo izdelati toliko streliva, kot ga porabi ukrajinska vojska, da bodo zagnali dodatno vojno industrijo.
Z distance se kaže, da je Ukrajina poligon, na katerem testirata Nato in Rusija učinkovitost posameznih orožij. Kaj pa Ukrajinci? Od tam prihaja en sam glas - Zelenskega, glasniki drugačnih predlogov so državni sovražniki, ki sedijo po zaporih. Ko so se Holandci v 16. stoletju uprli vladavini španskega kralja Filipa II., so vmes tudi izgubili, kapitulirali, izgubili glavo Viljema Oranskega in se potuhnili, potem pa počasi skozi stoletje uspeli izboriti neodvisnost.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.